Ozonska luknja močno vpliva na tropsko podnebje

Najnovejša znanstvena študija o vplivu antarktične ozonske luknje je postregla z novimi dognanji v zvezi z vplivom na vreme. Znanstveniki z ameriške univerze Columbia so ugotovili, da močni sončni UV-žarki, ki polno udarjajo po antarktičnem ledu, vplivajo na podnebje v tropskih pasovih, oddaljenih na tisoče kilometrov stran.

Pomanjkanje ozona naj bi tako vplivalo na spremembe v podnebnih značilnostih tropskega pasu, in sicer na tropsko cirkulacijo zraka. Nad tropskimi pasovi se zrak hitro dviga in spušča na večje zemljepisne širine severne in južne polute. Natančneje naj bi pomanjkanje ozona vplivalo na padavine na teh območjih. Tudi veliko vremenskih ujm in posledično poplav na subtropskih območjih naj bi bilo povezanih s tem.

Ozonsko luknjo nad Antarktiko so prvič zaznali že na začetku 80. let prejšnjega stoletja, istočasno pa so začeli beležiti tudi podatke o spremembah vremena. Po besedah nemškega znanstvenika Markusa Rexa naj bi večje temperature na površini antarktičnih ledenih pokrovov povzročile večje hitrosti vetrov na južni poluti, nad vsemi tremi oceani. Povečanje povprečnih hitrosti gibanja zračnih mas se je kazalo tudi v bolj pogostih viharjih in drugih ekstremnih vremenskih oblikah na omenjenih območjih.

Ozonska luknja nad Antarktiko se sicer v zadnjih desetletjih vidno manjša. Še na prelomu tisočletja je NASA s svojimi orbitalnimi sondami zaznala rekordno luknjo v velikosti 18,5 milijona kvadratih kilometrov, kar je enako skupni površini Kanade in ZDA. Leta 2010 so ponovne meritve pokazale luknjo, zmanjšano na 13,7 kvadratnega kilometra. Veliko klimatologov pričakuje, da se bo luknja zmanjšala do sredine tega stoletja. Temu naj bi pomagala skupina sprejetih sporazumov med državami za zmanjšanje CFC plinov, ki nase vežejo ozon in zmanjšujejo njegovo koncentracijo v ozračju.