Nenavadni mejni prehodi

Na nekaterih mejnih prehodih se namreč križajo interesi sosednjih držav, medtem ko so druge precej zapletene in celo bizarne. Oglejte si nekaj najbolj zanimivih mejnih prehodov po svetu.

Španija – Maroko
Ceuta je avtonomno špansko mesto (veliko okoli 18.5 kvadratnih kilometrov), ki se nahaja na afriški strani Gibraltarskih vrat, v Maroku. Slednji si (skupaj s še enim avtonomnim mestom Melilla ter nekaj sredozemskimi otoki v bližini) mesto tudi lasti. Španija je v obrambo svojega ozemlja okoli mesta zato postavila trimetrski zid, ki je dodatno zavarovan še z bodečo žico.

Egipt – Sudan
Sporni del ozemlja med državama se imenuje Bir Tawil. Gre za ozemlje veliko približno 2.060 kvadratnih kilometrov, leži pa na meji med obema državama. Tawil je nastal leta 1902, ko so Britanci na novo postavili meje med državama. Zaradi prejšnje meje, ki je bila zarisana 1899 sta tako nastali dve ozemlji – Bir Tawil in Halaib. Problem je v tem, da ima Halaib veliko zalogo naravnih bogastev, zaradi česar ga hočeta obe državi, medtem ko na območju Bir Tahila ni praktično ničesar. Egipt zato vztraja pri meji iz leta 1899, po kateri Halaib pripada Egiptu, Bir Tawil pa Sudanu. Slednji seveda meni ravno drugače, saj po meji zarisani leta 1902 Halaib pripada Sudanu, nezaželeni Bir Tawil pa Egiptu. Obe državi tako vztrajata, da Bir Tawil pripada drugi, zaradi česar je to eno redkih območij na zemlji, ki si ga ne lasti nihče (latinsko terra nullis).

ZDA, Zvezno okrožje Columbia – Maryland
Okrožja Columbia je bilo sprva mišljeno kot ogromen diamant 'izrezan' iz ozemelj Marylanda in Virginije (ki pa je svoje ozemlje kmalu dobila nazaj). Zaradi velikosti, oblike in lokacije ima meja kar nekaj zanimivih lastnosti. Ob prvotnem načrtovanju meje so po njeni celotni površini v razdalji ene milje postavili ogromne kamne (skupaj jih je bilo 100, ker je okrožje merilo 10 milj v vsako stran). Še danes tam najdemo kar nekaj kamnov. A meja ima še kar nekaj drugi posebnosti. Vzhodna in Zahodna avenija na primer tvorita severno in severozahodno mejo. Če hodite po pločniku severne strani ulice ste v Marylandu, ulica sama je v okrožju, medtem ko robnik predstavlja državno mejo. Trgovine na eni strani ulice uporabljajo okrožno kodo Marylanda, medtem ko imajo tiste čez cesto kodo za zvezno okrožje Kolumbija.

Bangladeš – Indija
Državi mejita v okrožju Cooch-Behar, ki je nekaj podobnega kot zgoraj omenjena meja med Nizozemsko in Belgijo. Številne parcele pripadajo Bangladešu, a ležijo na Indijskem ozemlju in obratno. Stvari še dodatno zaplete indijsko območje Balapara Khagrabari. Gre za enklavo, ki jo obkroža bangladeško ozemlje, a Balapara Khagrabari hkrati obkroža še eno bangladeško ozemlje, ki obkroža še eno indijsko ozemlje, imenovano Dahala Khagrabari. Gre za edini kraj na svetu, kjer enklava obkroža enklavo, ki vsebuje enklavo, ki obkroža še eno enklavo. Življenje v Indiji ni prav nič preprosto.

Severna in Južna Koreja
Državi ločuje 258 kilometrov dolgo in 4 kilometre široko demilitarizirano območje. Brez dvoma gre za najbolj varovano mejo na svetu, kjer se na obeh straneh nahaja na milijone vojakov. Ker je območje tako močno zastraženo in vanj skoraj nikoli ne stopi človeška noga, je tam skozi desetletja nastal pravi naravni rezervat. Tam se je naselilo kar nekaj izjemno ogroženih živalskih vrst, ki so se na ta način rešile pred izumrtjem. Sicer pa demilitarizirano območje ne označuje prave meje, temveč le obkroža 'vojaško demarkacijsko črto' (Military Demarcation Line – MDL). Pravo mejo med državama je formalno namreč nemogoče določiti, saj sta državi tehnično še vedno v vojni. Leta 1953 sta sicer podpisali sporazum o prekinitvi ognja, do dejanskega miru pa še do danes ni prišlo.

Rusija – Kitajska – Severna Koreja
Vse tri države povezuje in ločuje reka Tumen, tako da lahko svoj sprehod začnemo v Severni Koreji, čez slab kilometer smo že na Kitajskem, na koncu pa pristanemo v Rusiji. Takšni sprehodi pa nikakor niso dobra ideja, saj je tromeja priljubljen kraj za Severnokorejce, ki tam poskušajo pobegniti iz države, svoj del meje pa posledično zelo budno nadzoruje severnokorejska vojska.

ZDA – Rusija
Veliki državi ločuje otočje Diomede v Beringovem prelivu. Na Malem Diomedu najdemo ameriško mesto Diomede, kjer živi okoli 170 prebivalcev, Veliki Diomed pa pripada Rusiji in je neposeljen (na njem prebiva le nekaj ruskih vojakov). Otoka ležita približno štiri kilometre narazen, med njima pa poteka rusko-ameriška meja, ter hkrati tudi datumska meja. Ko prebivalci Malega Diomeda preko morja pogledajo proti sosednjem otoku, tako ne zrejo le v drugo državo, temveč tudi v jutrišnji dan. Za primer, če je na Malem Diomedu sobota ob devetih zjutraj, je na Velikem Diomedu nedelja ob šestih zjutraj. Prebivalci ameriškega otoka so namestili tudi spletno kamero, s katero lahko zremo v jutrišnji dan.