Najtemnejša snov na svetu
Kaj dobite, če karbonske nanocevke zložite skupaj v velik 'sendvič'? Material, ki vpije kar 99,9 odstotka svetlobe, s katero pride v stik. Mikroskop razkrije, da je površina materiala neravna in hrapava, kar lomi svetlobo, material pa je zaradi tega izredno slab reflektor. Poleg tega karbonske nanocevke v določenih okoliščinah delujejo kot superprevodniki, ki odlično vpijajo svetlobo. Ko to dvoje združimo, dobimo skoraj popolno temo. Znanstveniki so nad možnostjo uporabe te nove snovi naravnost navdušeni, saj svetlobe skoraj ne troši, zato bi bila odlična za izboljšanje optičnih naprav, kot so teleskopi, iz nje pa bi lahko izdelali tudi sončne zbiralnike s skoraj 100-odstotno učinkovitostjo. Material so odkrili leta 2003 v Veliki Britaniji.
Veliko materialov sicer gori z nepredstavljivo hitrostjo. Mednje spadata na primer Styrofoam (poliestrska pena) in napalm, ki ga uporablja vojska. Obstaja pa še bolj vnetljiv material, ki lahko zažge celo pesek. Gre za klorov fluorid, ki je znan po tem, da je strašansko vnetljiv. Spojina je tako zelo vnetljiva, da se z njo niso hoteli ukvarjati niti nacisti med drugo svetovno vojno, kar že samo po sebi priča o izjemni nevarnosti. O klorovem fluoridu sicer kroži zanimiva zgoda. Ena tona snovi naj bi se nekoč po nesreči razlila po pesku, kjer jo je zajel ogenj, ki je prežgal skozi 30 centimetrov betona in en meter peska in blata, preden je ugasnil.
Najmočnejši strup
Kaj je zadnja stvar, ki bi si jo človek vbrizgal v obraz? Vsekakor si tja najbrž ne bi vbrizgavali strupov, kajne? Nekateri pa v medicinske namene počnejo prav to. Skoraj zagotovo ste že slišali za botoks, s katerim si mnogi ljudje ravnajo gube. V bistvu pa gre za izjemno nevaren strup, imenovan botulin, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum. Strup je tako nevaren, da lahko en nanogram ubije 90-kilogramskega človeka, medtem ko bi pravilno razpršeni štirje kilogrami strupa ubili vse ljudi na zemlji.
Vsak od nas se je že kdaj opekel, a prave vročine zagotovo še nismo občutili. Obstaja namreč snov, ki glede vročine podira vse rekorde. Ustvarijo jo tako, da atome zlata med sabo trčijo pri skoraj svetlobni hitrosti. Snov se imenuje 'kvark-gluonska juha,' doseže pa 'blagodejne' 4 bilijone stopinj Celzija, kar je 250.000-krat večja temperatura kot v jedru sonca. Količina energije, ki se sprosti ob trku, je tako velika, da se protoni in nevtroni kar stalijo. Znanstveniki pravijo, da nam ta snov ponuja vpogled na rojstvo vesolja. Vroča 'juhica' je sicer merila le eno biljoninko centimetra, obstajala pa je le eno biljoninko biljoninke sekunde.
Najmočnejše razstrelivo
Pravzaprav si ta naziv delijo dve snovi: prva se imenuje HMX, druga pa heptanitrokuban. Slednji sicer povečini obstaja samo v laboratorijih in je po zgradbi podoben HMX-u, le da ima gostejšo kristalno zgradbo in posledično še večjo uničevalno moč. HMX-a je po drugi strani povsem dovolj za praktično uporabo. Uporablja se skoraj izključno v vojaške namene, med drugim kot trdo raketno gorivo, kot klasičen eksploziv ter celo kot detonator v jedrskih konicah. Sprožitev jedrske reakcije ni tako preprosta stvar, a HMX je več kot dovolj močan.
Radioaktivne snovi se v resničnem življenju ne svetijo tako, kot to vidimo v začetni 'špici' serije Simpsonovi. No, vsaj velika večina se ne sveti. Izotop polonija-210 je namreč tako radioaktiven, da dejansko žari v rahlo modri barvi. Bivšemu sovjetskemu vohunu Aleksandu Litvinenku je nekdo podtaknil ta izotop in kmalu zatem je umrl zaradi raka (izotop je namreč kar 250.000-krat bolj strupen kot cianid). Izotop se sveti modro, ker radiacija meša zrak okoli radioaktivnega objekta, sevanje pa je tako močno, da lahko segreje predmete v bližini, tako da se z njim res ni pametno igrati.
Najtrša snov
Če mislite, da so najtrša snov na Zemlji diamanti, niste prav daleč od resnice. Najtrša snov so pravzaprav diamantne nanopalice. Gre za skupek nanodiamantov, ki se združijo v najbolj trdno snov na svetu. Snov je umetna in se v naravi ne pojavlja, tako da lahko samo sanjamo, da bodo iz takšne snovi nekega dne izdelani avtomobili, ki bi bili tako povsem varni. Snov so prvič izdelali leta 2005 v Nemčiji, pričakujejo pa, da bo material sčasoma prav tako uporaben kot industrijski diamanti.
Najmočnejši magnet
Izjemno močan magnet so leta 2010 izdelali iz železa in dušika, je pa kar 18 odstotkov bolj magneten kot najbolj magnetne snovi, znane do sedaj. Snov je celo tako magnetna, da je znanstvenike prisilila, da še enkrat preučijo celotno delovanje magnetizma. Izumitelj se je sicer močno potrudil, da bi drugim znanstvenikom omogočil reproduciranje njegove tehnologije, saj so podobno snov že leta 1996 razvili na Japonskem, a je drugi fiziki niso mogli reproducirati, zato ni nikoli prišla v uporabo. Če bo kristal s formulo Fe16N2 prišel v splošno uporabo, bi to lahko pomenilo novo dobo elektronike, saj bi na primer proizvajalci računalnikov lahko izdelovali diske z manjšo pisalno glavo in večjo kapaciteto.
Supertekočina
Supertekočina je stanje snovi (tako kot plin ali tekočina), do katerega pride ob izjemno nizkih temperaturah. Takšna snov ima izjemno visoko prevodnost toplote, veliko viskoznost, poleg tega pa je povsem brez trenja. Helij 2 je eden najboljših primerov take tekočine. Majhna količina helija 2 se bo spontano prelivala gor in dol po posodi, kot da bi hotela oditi. Supertekočina poleg tega tudi pronica skozi nevidne luknje v trdnih materialih, skozi katere ne more noben drug helij ali na primer voda. Poleg tega je helij 2 tudi najbolj učinkovit toplotni prevodnik na zemlji, saj je njegova prevodnost več stokrat boljša kot tista pri bakru. Toplota se skozi helij premika tako hitro, da se premika kar v valovih, tako kot zvok (zato tudi vzdevek 'drugi zvok').
Najmočnejša kislina
Ljudje se že podzavestno bojimo vsake kisline, pa naj bo zaradi pošasti v filmu Osmi potnik ali pa zaradi slabih izkušenj. Tudi če bi bila kislina iz omenjenih filmov resnična, obstaja še veliko močnejša. Fluoroantimonova kislina (HsbF6) je namreč kar 2 na 1019 potenco močnejša kot žveplena kislina in lahko prežge tudi steklo. Ko pride v stik z vodo, eksplodira, med reakcijo pa oddaja hlape, ki so tako strupeni, da ubijejo vsakogar v bližini.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV