Leta 1932 je krdelo levov napadalo vasi v Tanzaniji, pri tem pa naj bi ubili kar 1500 ljudi. Po legendi naj bi krdelo vodila neka čarovnica, ki se je maščevala, ker so jo izgnali kot šamanko. Ljudje so se krdela tako bali, da si ga niso upali niti omenjati, saj so verjeli, da omemba smrtonosnega krdela prikliče smrt. Gre za izjemen primer, ko se je celotno krdelo specializiralo za lov na ljudi. Krvavi pokoli so se končali, ko je v Tanzanijo prišel slavni lovec George Rushby in ustrelil 15 levov iz morilskega krdela, preostanek pa se je umaknil. Vendar so domačini trdili, da se je krdelo umaknilo zaradi tega, ker je plemenski poglavar poklical nazaj čarovnico in jo postavil za glavno šamanko. A resnični razlogi za napade najverjetneje nimajo nobene veze s čarovništvom. Nekje med letoma 1931 in 1932 so namreč v Tanzaniji na veliko iztrebljali živali, ki so običajen plen levov (bivoli, zebre …), z namenom, da bi se znebili plenilcev. Lačni levi pa so nato poiskali hrano drugje.
Dvoprsti Tom
V močvirjih Alabame in Floride je v 20 letih sejal grozo ameriški aligator. Okoliški prebivalci so ga poimenovali Dvoprsti Tom, ker je v železni pasti izgubil prste na levi taci, ostala sta samo dva. Zaradi tega so bile njegove sledi dobro prepoznavne. Velik naj bi bil štiri metre in pol, ljudje pa so verjeli, da gre za demona, ki je prišel iz pekla. Tom je bil znan po tem, da je ubijal predvsem ženske. Ne gre ravno za naključje, saj so ženske prale obleke ob vodi. Seveda so žival poskušali ubiti, a naj bi se naboji odbijali od njegove kože, ne da bi povzročili kakšno večjo škodo. Neki kmetovalec je Toma lovil kar 20 let. V neko jezerce, kjer naj bi prebival Tom, je zmetal več palic dinamita. Pri tem je ubil vse večje živali razen ljudožerca. Po legendi naj bi samo nekaj trenutkov po eksploziji zaslišal krike in odhitel na pomoč, a je bilo že prepozno. Dvoprsti Tom je zagrabil kmetovalčevo hčerko in jo odvlekel pod vodo. Nihče ne more potrditi resničnosti te zgodbe, vendar ni dvomov, da je Dvoprsti Tom v resnici obstajal, le da je morda šlo za več aligatorjev, eden od njih je pač bil brez prstov na levi taci. Toma niso nikoli ujeli.
Najbolj nevarne živali na Japonskem so pravzaprav japonski orjaški sršeni, ki letno ubijejo okoli 40 ljudi. Največji plenilec pa je rjavi medved in v japonsko zgodovino se je vpisal ljudožerec z imenom Kesagake. Leta 1915 je v vasici Sankebetsu, ki je bila (vasico so po napadih ljudje zapustili) na odročnem področju otoka Hokaido, prišlo do brutalnega napada. Medved, ki so ga kasneje poimenovali Kesagake, je večkrat 'obiskal' vas in jedel pridelke, zato so ga vaščani ustrelili. Vendar je Kesagake preživel in se devetega decembra 1915 vrnil. Vdrl je v neko hišo nekega kmetovalca in ubil dojenčka ter njegovo ženo, ki so jo pozneje napol požrto našli v gozdu. Vaščani so spet odšli na lov in še enkrat ranili medveda. Kasneje se je vrnil na isto kmetijo. Vaščani so ga sprva pregnali in ga nato iskali v gozdu. Kesagake se je, medtem ko so ga vaščani iskali, vrnil in napadel sosednjo hišo. Nekaj ljudi mu je uspelo zbežati, ubil pa je dva otroka ter nosečnico. V dveh dneh je Kesagake ubil šest ljudi. 14. decembra so medveda ubili in ugotovili, da pokol na Sankebetsu ni bil prvi napad tega medveda.
Morski pes v mestu New Jersey
Leta 1916 so se začeli napadi morskega psa, ki še danes velja za edinega pravega ljudožerca med temi živalmi. Napadi so se zgodili ob obali New Jerseya. Prva žrtev je bil mlajši moški z imenom Charles Vansant. Morski pes ga je napadel v precej plitki vodi in ko je do žrtve prišel reševalec, mu je morski pes sledil skoraj do obale. Charles je izkrvavel še preden so ga prepeljali do bolnišnice. Pet dni kasneje je isti morski pes napadel še Charlesa Bruderja, ki je plaval ob obali. Tudi Bruderja so uspeli zvleči na obalo, a je že medtem izkrvavel. Naslednji napad pa se ni zgodil v morju, temveč v reki blizu mesteca Matawan. Tudi tokrat so ljudje poročali o morskem psu, vendar jih nihče ni jemal resno. V tem napadu je umrl 12 letni deček. Neki moški z imenom Stanley Fisher je skočil v vodo, da bi fanta rešil, a je morski pes napadel še njega in Stanley je umrl za posledicami ran. Le 30 minut po napadu na Stanlya in fanta, je morski pes napadel še enega dečka, a je ta k sreči preživel. 14. julija so ujeli samico belega morskega psa, ki je v želodcu imela ostanke človeškega mesa in jo obtožili za napade. Vendar je večja verjetnost, da je bil 'morilec' New Jerseya morski bik (Carcharhinus leucas), ki lahko preživi tudi v sladki vodi. Ti napadi so spodbudili nastanek slavnega romana in kasneje tudi filma Žrelo.
Indijski termitski medvedi (melursus ursinus) so eni najnevarnejših medvedov na svetu. Napadi na ljudi se zgodijo tedensko, vendar ti medvedi zelo redko svoje žrtve pojedo. Pravzaprav zelo redko jedo meso. Raje se prehranjujejo s termiti in sadjem. Vendar obstaja izjema. Po legendi naj bi 'morilec iz Misore' ugrabil dekle, a so jo vaščani rešili. Zato se je medved odločil za krvavo maščevanje. Po drugi, bolj verjetni zgodbi, pa naj bi šlo za medvedko, ki so ji vaščani ubili mladiče. Znanstveniki danes verjamejo, da so medveda ranili in je zaradi tega postal agresiven. Medved je napadel 46 ljudi in jih 12 tudi ubil, tri je delno pojedel. Medveda je nato ubil Kenneth Anderson, slavni lovec na divje zveri.
Pošast iz Gevaudena
Gevaudenska pošast je vsekakor ena najbolj slavnih, zloglasnih in tudi skrivnostnih ljudožercev vseh časov. Pošast so opisovali v raznih knjigah, leta 2001 pa je na to temo nastal tudi film z naslovom Bratovščina volka. Pošast je terorizirala francosko provinco Gevauden med letoma 1764 in 1767. Šlo naj bi za ogromnega volka, vendar 'pošasti' niso nikoli prav identificirali. Napadi so bili precej neobičajni, saj je žival lovila izključno ljudi, živine, ki bi bila v nekih normalnih okoliščinah glavna tarča, se pošast ni dotaknila. In prav zaradi tega danes verjamejo, da je bila žival naučena. V treh letih je bilo napadenih 210 ljudi in 113 jih je umrlo. Nekateri znanstveniki so mnenja, da bi žival lahko bila hijena, ki so jo pripeljali iz Afrike. Hijene so znane po tem, da lovijo tudi ljudi. Leta 1767 naj bi pošast ubil Jean Chastel in po določenih teorijah naj bi bil prav on lastnik pošasti.
Prikazen in senca
Leta 1898 je Anglija začela graditi železnico prek reke Tsawo v Keniji. In delavci so postali plen dveh ljudožerskih levov, ki sta se zapisala v zgodovino. Sprva sta leva odvlekla speče nesrečneže iz šotorov in jih nato požrla v goščavi, kasneje sta postala celo tako drzna, da sta žrtve žrla kar med šotori. Leva, ki sta bila brata, so poimenovali Prikazen in Senca. Delavci so se ju tako bali, da so množično bežali iz pokrajine in dela na železnici so obstala. Leva naj bi ubila 140 ljudi, dokler ju ni ustrelil glavni inženir pri projektu, John Henry Patterson, ki je pri tem skoraj umrl.
Gustave
Vsi ostali ljudožerci na tem seznamu so danes le še grozljiv spomin, Gustave pa je edini, ki še vedno živi in še zmeraj terja smrtne žrtve. V republiki Burundi živi verjetno eden najbolj zloglasnih, a tudi najbolj veličastnih ljudožercev vseh časov. Gustave je trenutno največji živeči nilski krokodil (slanovodni krokodili lahko zrastejo še meter več). V dolžino meri šest metrov in tehta preko ene tone. Ubil naj bi okoli 300 ljudi in domorodci trdijo, da Gustave ubija tudi iz zabave in ne le zaradi hrane. Ubil naj bi tudi po več ljudi na enkrat, nato pa za več mesecev izginil in se spet pojavil na drugi lokaciji. Eno poročilo govori celo o tem, da naj bi Gustave ubil odraslega povodnega konja. Koža, ali bolje oklep, tega krokodila ima številne brazgotine od sulic, nožev in celo strelnega orožja, a ga nihče ni uspel ubiti. Krokodil naj bi bil star okoli 60 let in tudi zaradi tega so vse večje težnje po tem, da velikana ne bi ubili. Herpetologinja Patrice Faye, ki je krokodila poimenovala, je leta 2002 z ekipo poskušala krokodila ujeti in ga preseliti na področje, kjer ne bi bil nevaren, vendar ji to ni uspelo. V nacionalnem parku Burundi so že zgradili ograjen prostor za velikana in sedaj ga morajo le še ujeti, kar pa bo gotovo nevaren podvig. Krokodila od leta 2008 niso več opazili.
Ljudožerce ljudje opisujejo kot pošasti, ki iz maščevanja, jeze ali raznih 'demonskih sil' ubijajo in jedo ljudi. Resnica je, da so to človeška čustva, ki jih živali ne razumejo. Delajo pač to, kar jim veleva nagon. V veliki večini smo pravzaprav krivci ljudje sami, saj posegamo v njihov življenjski prostor in spreminjamo njihove habitate.
Preberite še o drugih največjih ljudožerskih napadih skozi zgodovino.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV