Laserski teleskop bo iskal izginjajoče dimenzije

Teorija izginjajočih se dimenzij bi lahko rešila mnogo problemov, ki trenutno tarejo fiziko osnovnih delcev in morda celo zavrglo trenutno popularno teorijo 'strune'. To teorijo bodo namreč lahko preverili s posebnimi teleskopi.

Pri standardnih modelih fizike osnovnih delcev je ena od težav, da ne morejo razložiti, zakaj se vesolje širi s pospeškom. Večina teoretikov domneva, da pri tem nastopajo nove in neznane sile, morda eksotični delci, ki jih ne poznamo, in tudi nevidne dimenzije prostora. Vendar tega vsaj za enkrat ne morejo dokazati.

Fizik Greg Landsber z univerze Brown je dejal, da so se fiziki ujeli v te dokaj privlačne teorije in da zaradi dreves ne vidijo gozda. „Potrebujemo nove metode, s katerimi bomo lahko podatke vsaj do neke mere preverjali.“

In tako je nastala teorija vesolja z izginjajočimi dimenzijami. Vesolje naj bi imelo pred velikim pokom samo eno dimenzijo, potem pa se je začelo širiti in se ohlajati ter je pridobilo več dimenzij.

Landsberg je primerjal vesolje s tapiserijo. Tapiserija prikazuje tridimenzionalno sceno, z ljudmi, pokrajino itd. v neki realistični perspektivi glede posameznih elementov na njej. A ko opazovalec pride bližje, tapiserija izgleda ploščata, dvodimenzionalna slika. Če pa jo pogledamo s povečevalnim steklom, v bistvu vidimo, da gre za enodimenzionalno nit, ki je stkana v preprogo.

„Tako si lahko predstavljamo vesolje kot dolgo nit, ki se je zvila med širjenjem.“

In to teorijo bi lahko preverili s tako imenovanim teleskopom naslednje generacije. V našem tridimenzionalnem vesolju lahko vidimo, da so premiki velikih objektov ustvarili valovanje v strukturi vesolja, kar se imenuje 'gravitacijski val'. NASA v prihodnosti načrtuje teleskop z imenom LISA (Laser Interferometer Space Antenna), s katerim bodo lahko iskali gravitacijske valove in preučevali 'temne objekte', ki so nevidni za vse ostale teleskope.

Vendar v dveh dimenzijah takšni gravitacijski valovi niso mogoči. „To je matematično nemogoče,“ je dejal dr. Mureika, eden od znanstvenikov, ki preučujejo možnost teorije. To pa pomeni, da bi odsotnost gravitacijskih valov v nekem obdobju vesolja pomenila, da je imelo vesolje manj dimenzij, kot jih ima danes.

Obstajajo pa še drugi načini testiranja teorije izginjajočih dimenzij. Testiranje v pospeševalniku delcev (Large Hadron Collider) bi lahko potrdilo teorijo. Če bodo namreč produkti pri trčenju delcev ostali v eni ploskvi, namesto da bi se razpršili na vse strani, bo to znak, da so visoko-energijski delci ujeti v dveh dimenzijah.

„Če to drži, smo korak naprej k razumevanju nastanka in ne nazadnje tudi zaključka vesolja, še bolje pa je, da bomo za teorijo imeli tudi fizične dokaze,“ je še dodal Landsberg. V vsakem primeru smo lahko prepričani, da bo, če bo teorija kdaj potrjena, dala več vprašanj kot odgovorov.