Otroške kosti so našli v plitkem grobu skupaj s 76 okostji alpak, blizu mesta Huanchaquito. Najverjetneje so bile alpake ubite zato, da bi žrtve ponesle do posmrtnega življenja.
Nekje med letoma 1100 in 1500 našega štetja je bila na tem območju civilizacija z imenom Chimú. Bili so znani po naprednem namakalnem sistemu, a tudi po žrtvovanju ljudi, predvsem ujetnikov. Kakšnih deset kilometrov od otroškega grobišča je bilo nekoč mesto Chan Chan, glavno mesto chimujske civilizacije, in do sedaj so bila vsa odkrita okostja žrtvovancev najdena v okviru tega mesta. Zato je dokaj nenavadno, da je potekalo žrtvovanje otrok zunaj njega.
Vendar imajo arheologi vsaj delen odgovor na to vprašanje. Domnevajo namreč, da je bilo žrtvovanje povezano z oceanom. Glede na obleke, ki se je delno ohranila, znanstveniki menijo, da ne gre za sužnje ali ujetnike, saj so bili otroci oblečeni v tipično nošo ljudstva Chimu. Kot kaže, so otroke ubili tako, da so s sekiro ali večjim rezilom zarezali preko njihovih prsi. Po smrti so jim odstranili srca, najverjetneje zato, da bi jih ponudili bogovom v zameno za obilno letino. V predel telesa, iz katerega so iztrgali srca, so nato vstavili tkanino in jo zažgali. Tega običaja pred tem odkritjem znanstveniki še niso poznali in ne vedo točno, kakšen je bil njegov namen. Žrtvovani otroci so bili stari od 6 do 18 let, nadaljnje raziskave pa naj bi pokazale, katerega spola so bili otroci in kakšen točno je bil njihov socialni status.
Lame in alpake (ni še čisto gotovo, katere od teh živali so usmrtili poleg otrok) so bile del chimujske religije. Chimujci so namreč verjeli, da prenašajo duše umrlih v onostranstvo. Torej ni presenečenje, da so poleg okostij otrok našli tudi lame. Vendar so ubili skoraj dvakrat toliko živali kot otrok, kar lahko pomeni, da še niso našli vseh žrtev.
Inki in tudi Chimuji so največkrat žrtvovali deklice in ženske (svečenice), ki so jih za to nalogo vzgajali praktično od rojstva. In znanstveniki domnevajo, da bodo raziskave okostij pokazale, da bo tako tudi v tem primeru. Vendar so v večini primerov tako eni kot drugi žrtvovali ujetnike in ujetnice.
A žrtvovanje pri Huanchaquitu ne izgleda kot klasično žrtvovanje. Kot prvo, Chimujci naj ne bi jemali otrok za ujetnike in njihova žrtvovanja niso vključevala rezanje srca. Tako da je možno, da je žrtvovanje le opravil nekdo drug.
Okoli leta 1500 so chimujsko civilizacijo uničili Inki.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV