Helij 3, ki je neradioaktivni izotop žlahtnega plina helija in se ponaša z dvema protonoma in enim nevtronom, je zelo 'moderen' element, saj naj bi se ga na veliko uporabljalo pri pridobivanju energije s pomočjo zlitja jeder (atomska fuzija) v kombinaciji z devterijem.
Problem, ki se tu pojavlja, je sam izotop helija, ki ga na zemlji ni več veliko, ga je pa v izobilju v bližnji in daljni 'soseščini'. Veliko ga je v atmosferi Jupitra, Saturna, Neptuna in Urana. Jupiter je ogromen in nevaren zaradi velikanskega privlaka, Saturn je obkrožen s pasom asteroidov, Neptun pa je zelo oddaljen od Zemlje (na najbližji eliptični točki je oddaljen 4,3 milijarde km). Edino Uran bi bil primeren za pridobivanje helija 3, saj je njegova gravitacija podobna Zemljini, pa še dokaj blizu je (2,57 milijarde kilometrov).
Kako bi torej lahko pridobivali Helij iz atmosfere planeta? Glede na idejo bi proti Uranu poslali velikanske balone, ki bi se v njegovi atmosferi polnili s plinom. Vsak balon bi lahko vsrkal 500 ton Helija-3 in ga dostavil na Zemljo oziroma v njeno orbito, kjer bi ga shranili v velikanske rezervoarje. Obstoječi jedrski pogoni na balonskih ladjah bi omogočali prevoz do Urana v 70 dneh, za potrebnih 14.000 ton bi morali izvesti 28 poletov do Urana in nazaj.
Pri projekt Icarus -3 predpostavljajo, da bi človeštvo lahko okrog leta 2100 zgradilo vesoljsko ladjo v orbiti, jo napolnilo s helijem in jo poslalo na dolgo pot izven osončja.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV