Edini tank na svetu, ki je preživel jedrsko eksplozijo

Avstralska vlada se je še kako zavedala pomembnosti testov, zato je za eksplozijo priskrbela sorazmerno drag in povsem nov tank centurion mark 3, ki se je v avstralski vojski uporabljal šele od leta 1951. Pri kraju Woomera so tank oskrbeli s strelivom in gorivom, potem pa se je posadka odpravila na 482 kilometrov dolgo pot proti kraju testiranja – odročnemu kraju Emo Field v puščavi južne Avstralije. V začetku avgusta je tank prispel na položaj za testiranje, naslednja dva meseca pa so znanstveniki na njem opravljali različne preiskave in meritve. Centuriona so opremili tudi s senzorji in lutkami, namesto posadke pa so vanj posadili nekaj na hitro izdelanih lutk.
Tank je bil nato pripravljen na eksplozijo šibke atomske bombe z močjo 9,1 kilotone, ki je eksplodirala 15. oktobra 1953. Pred detonacijo so tank prižgali, vključili različne elektronske sisteme, nato pa zaprli loputo. Avstralski centurion je bil od epicentra oddaljen komaj 460 metrov.
Presenetljivo je eksplozija povzročila precej manj škode, kot so sprva domnevali. Tank je ostal na gosenicah, sunek ga je le prestavil za kak meter in pol ter ga obrnil rahlo na levo. Površine, obrnjene proti eksploziji, je prekril pesek, tanku pa je odtrgalo ali sežgalo tudi vse antene in ostalo lahko opremo. Steklene leče optične opreme so bile prav tako hudo poškodovane. Vse težke stranske plošče oklepa je odneslo tudi do 180 metrov daleč, medtem ko so bile gosenice sicer zvite in poškodovane, vendar so ostale na vozilu.

Poročilo je kasneje razkrilo, da je bila najbolj ranljiv del tanka pravzaprav posadka, ki bi jo sunek skoraj zagotovo ubil. Ob prvem ogledu točke nič samo 60 minut po eksploziji je vojska ugotovila, da se je motor tanka ustavil. Podrobnejša preiskava je razkrila, da to ni bila posledica eksplozije, temveč je trpežnemu bojnemu stroju nekaj minut po eksploziji preprosto zmanjkalo goriva. Ko so ga tri dni kasneje dekontaminirali in napolnili z gorivom, se je motor takoj prižgal in tank se je brez težav odpeljal proti mestu Woomera. Med dolgo potjo so tank nekaj časa sicer vozili tudi na prikolici.
Leta 1962 so "jedrski tank" dodelili 1. oklepnemu polku v bazi Puckapunyal, kjer so ga naslednje štiri leta uporabljali za urjenje posadk. Leta 1966 je tank dobil že drugo nadgradnjo, v avstralski vojski poimenovano Mk5/1. Slednja je vključevala vgradnjo 12,7-milimetrske strojnice ranging, izboljšane merilne naprave, infrardeče luči za nočno bojevanje, boljši oklep in dodatni 380-litrski tank za gorivo zadaj.
Vietnamska vojna je takrat divjala že kar nekaj let in avstralska vlada, ki je bila z majhnim številom vojakov tudi vpletena v boje, se je leta 1968 odločila, da v Vietnam pošlje oddelek centurionov. Bojem se je pridružil tudi slavni tank z registrsko oznako 169041, ki je bil dodeljen 4. vodu. Maja leta 1969 je tank med hudim bojem s severnovietnamsko vojsko zadela raketa. Prebila je levo stran oklepa in se zagozdila v desni del kabine.