Američani hrani dodajajo lesene ostružke!

Iz ZDA smo vajeni vsega hudega glede hrane in tudi drugih stvari. Njihova prehranska industrija je podobno kot večina drugih vidikov podvržena tržnim zakonitostim in hlastanju po dobičku. V osnovi se hrana v ZDA deli na dva tipa, na poceni in močno predelano ter na dražjo in bolj naravno organsko hrano. Sicer obstajajo tudi vmesne vrednosti, vendar jih boste na močno poseljenih območjih težko našli.

Američanov je več kot 310 milijonov in v kulturi imajo vdelano željo po nakupih. Police v njihovih trgovinah se šibijo pod težo različnih prehranskih izdelkov, saj teorija prostega trga predvideva, da mora glede vseh dobrin prevladovati konkurenca, uporabnik pa naj se odloči, kaj bo kupil. Tako pogosto hrana ostaja na policah, nato se jo vrže stran ali predela. Temu primerno hrana ne sme biti draga, predvsem pa ne sme biti draga proizvodnja hrane. Zato si proizvajalci prizadevajo za čim boljšo optimizacijo proizvodnje hrane, višjo hranilno vrednost za manjši denar in jasno za vse cenejše surovine. Pred kratkim je v širšo javnost prišlo že malce smešno dejstvo.

Večina večjih (tudi "bio") proizvajalcev hrani dodaja celulozo, ki ni nič drugega kot stranski produkt ali bolje odpadek lesne industrije. Lesne ostružke, ki ostanejo pri predelavi lesa, zmeljejo do finih delcev in jih prodajo prehrambeni industriji kot rastlinsko vlaknasto kašo (pulpo). Naj se sliši še tako "organsko" , "bio" ali še kakor koli drugače, je to le zmlet les. Na proizvodih je to jasno opredeljeno kot celuloza ali kot zdravju koristne vlaknine. Rastlinske vlaknine so res koristne za prebavo in presnovo, vendar bi težko človeka prepričali, da naj za boljšo črevesno floro grizlja košček suhega lesa.

Seveda gre za "čim boljšo optimizacijo" proizvodnje. Podjetje Organic Valley, ki proizvaja mlečne proizvode, v ribani sir dodaja lesno celulozo, da tako obogati organsko sestavo proizvoda. Kot argument dodajanja lesne celuloze pri podjetju navajajo, da je opazno cenejša v primerjavi s primerljivimi surovinami, ki so jih dodajali prej. V navadi je namreč bilo, da se mlečnim proizvodom dodaja koruzni ali krompirjev škrob, vendar sta slednja očitno postala predraga (zaradi dražitev kmetijskih surovin). Argument za uporabnike naj bi bila izredna "voljnost" in "kremast okus" mlečnih proizvodov, kot so sir, sladoled, smetana, jogurt in drugi.

Glede na to, da je v zadnjih letih (glede na časopis Wall Street Journal) prodaja celuloze, namenjene prehrambenim proizvodom, zrasla, lahko Američani pričakujejo postopno zamenjavo množične uporabe škrobnih dodatkov za celulozo. Če ne drugega, bodo tako posledično zmanjšali debelost. Le kaj bodo na to porekli ekologi in nasprotniki sečnje gozdov?