Žvečenje hrane: tudi vi že celo življenje napačno žvečite hrano?

Ste vedeli, da lahko že zgolj s tem, kako žvečite zaužito hrano, veliko naredite za svoje zdravje? Če hrane ne žvečite pravilno, v prebavni trakt vstopijo preveliki kosi hrane, kar lahko povzroči različne želodčne težave, kot so vetrovi in napihnjenost. Ocenjuje se, da se približno vsak četrti Slovenec vsaj enkrat na leto sreča z nelagodjem v želodcu. Kako lahko torej nekaj tako preprostega, kot je žvečenje, delamo narobe?

Morda se vam zdi čudno, da se pogovarjamo o tem, kako žvečiti, ko pa to počnemo že od malega. Pa se spomnite, ko vam je mama govorila, da jejte bolj počasi? Hotela vam je samo dobro. Prebava je kompleksna stvar in za dobro prebavo je treba paziti ne le na to, s čim se prehranjujemo, ampak tudi kako uživamo hrano.

Žvečenje je del prebave in če jemo prehitro, se hrana mehansko premalo razgradi, s čimer dodatno obremenimo želodec, za posledico pa nas dajejo plini, tegoba, napihnjenost, razdražena je tudi črevesna stena. S pravilnim žvečenjem razbremenimo predvsem zgornji del prebavil. Če hrano dovolj prežvečimo, ta razpade na majhne koščke, prebavni encimi v slini, kjer se presnova začne, pa na ta način pridejo v stik z večjo površino in jih bolj učinkovito razgradijo. Hrana od tu potuje v želodec, kjer želodčna kislina razgrajuje beljakovine. Od tu hrana potuje v bazični prostor črevesja, kjer se kosi do konca razgradijo.

Strokovnjaki svetujejo, da vsak grižljaj prežvečite od 20-krat do 30-krat. To ne pomeni, da moramo šteti grižljaje in si uničiti veselje do hrane. Če ste preveč neučakani, po vsakem grižljaju odložite pribor in ga vzemite v roke, ko ste vse pogoltnili. S tem, ko hrano dobro prežvečimo, upočasnimo proces hranjenja, kar spodbudi delovanje telesa za posredovanje občutka sitosti. Ker možgani potrebujejo približno 20 minut, da zaznajo občutek sitosti, s počasnejšim uživanjem hrane preprečimo pretirano najedanje, saj se občutek ne sproži prepozno, ko smo morda že zaužili preveč. Nehajte jesti, ko ste skoraj siti. Poleg ugodnega vpliva na zdravje je pravilno žvečenje tudi recept za vitkost, posebej pa je priporočljivo za tiste, ki jih mučita zgaga in napihnjenost. Ko pojemo preveč, preobremenimo prebavila in se posledično spopadamo z vetrovi, napihnjenostjo in občutljivo črevesno steno.

Črevesna mikrobiota – dobre in slabe bakterije, ki živijo v našem prebavnem traktu, sestavlja pa jo prek 500 različnih vrst mikroorganizmov – vpliva na naše razpoloženje, imunski sistem in težo. ''Prebava se začne v ustih, zato si vzemite čas, da uživate hrano in grižljaj vsaj 20-krat prežvečite,'' poudarja nutricionistka Elanor Thrupp, ki med jedjo odsvetuje uporabo telefona in gledanje televizije, kajti če nas kaj zamoti ali jemo hitro, pogosto pojemo več kot sicer. "Prehitro uživanje hrane vodi v napihnjenost in prebavne motnje, saj telo nima dovolj časa, da hrano pravilno prebavi.''

Pri želodčnih težavah si lahko po naravni poti pomagate z jogijsko pozo, ki sprošča vetrove – pri pozi pawanmuktasana se uležete na hrbet in eno nogo pokrčite, objamete in stisnete k prsim in vztrajate v položaju pet do 10 vdihov ter se pri tem rahlo zibate – in nežno stimulira abdomen, da se sprosti pritisk. Pomaga tudi uživanje kumaric, saj te vsebujejo antioksidant flavonoid kvercetin, ki preprečuje sproščanje histamina, biološke snovi, ki povzroča kopičenje kemičnih snovi v telesu. Prav tako proti želodčnim tegobam pomagajo protimikrobna in protivnetna koromačeva semena, ki so polna vlaknin in jih popražimo, zdrobimo in vmešamo v vročo vodo ter spijemo. Želodčne težave po jedi pomaga preprečevati lahkoten sprehod, ki omogoča, da se prebavijo škrob in lipidi, kar preprečuje zgago in težave z želodcem. ''Bolj kot napnete trebušne mišice, več plina spravite iz sebe,'' razlaga nutricionist David Wiener, ki priporoča vaje, kot so stranski plank, plezalec in zasuk teles.

Priporočljivo je tudi, da 20 minut pred jedjo in dvajset minut po uživanju hrane ne pijete. Preveč tekočine namreč ovira prebavo, saj s tekočino razredčimo želodčne sokove.