Znaki, da vaše telo proizvaja preveč stresnega hormona

Stres je sestavni del našega življenja in tudi pomemba sestavine le-tega. Brez njega telo namreč ne more, saj skrbi, da ima naše telo dovolj energije. Ko smo pod stresom, začne varovati naše vire in zaloge. Težava se pojavi, ko je raven stresnega hormona kortizola ves čas povišana, saj lahko začne ta steroidni hormon vplivati na naše zdravje.

V večjih količinah se kortizol zančne izločati ob povečanih naporih – fizičnih in psihičnih. Treba se je zavedati, da je za telo stres tudi, kadar uživamo slabo hrano (npr. sladkor). Ste vedeli, da kortizol ''ubija'' seks, saj se ob rasti stresnega hormona zmanjšuje raven testosterona, kar pomeni manjši libido?

To so znaki, da vaša telo proizvaja preveč hormona kortizola:

Pojavijo se težave z nespečnostjo in slabšim spancem. V večernih urah mora raven kortizola pasti, da lahko kvalitetno zatisnemo oko. Če niha oz. se zvišuje, se zbujamo. Visoka raven kortizola lahko tako zelo izmuči nadledvični žlezi, da nastopi kronična utrujenost.

Trpite za motnjami koncentracije in imate težave s spominom oz. pomnjenjem.

Nabirati se začnejo odvečni kilogrami in maščobe okoli trebuha. Kortizol namreč preprečuje porabo kalorij in maščob, za kar je zadolžena ščitnica. Ko je kortizol povišan, ščitnica deluje na manj obratih. To pomeni, da dokler je visok kortizol, hujšanje ni mogoče. V primeru, da se stanje vleče, imate lahko težave s ščitnico. Tovrstne težave se pojavljajo ne glede na to, ali imate urejeno prehrano in ste redno fizično aktivni.

Imate povišan holesterol, sladkor in krvni pritisk.

Padec imunskega sistema. Ko se sprostimo in gremo, npr. na dopust, se kortizol zniža in posledično zbolimo. Zakaj? Ljudje smo danes stresu redno izpostavljeni, kar izčrpava telo in duha, naše telo pa ves čas beleži povišane vrednosti stresnih hormonov (adrenalin, kortizol ipd.), ki so sicer sicer nujno potrebni in nam pomagajo pri premagovanju najzahtevnejših situacij in naporov, toda niso dobrodošli v neomejeni količini in ves čas. Nekoč so se stresni hormoni izločali zgolj občasno, ko smo npr. začutili nevarnost, danes pa so prisotni nenehno. To je tudi glavni razlog za padec odpornosti in številne bolezni oz. obolenja. Ko se na začetku dopusta malce umirimo, zadihamo in sprostimo, si odpočije tudi telo. In ko telo začne uživati in opusti obrambo, zbolimo.

Utrujenost čez cel dan, tudi zjutraj, in brezvoljnost. Visoke stopnja kortizola namreč zavira nastanek serotonina, to je hormona sreče, kar nas lahko pahne v začaran krog depresija, brezvoljnosti in slabe volje.

Napadi lakote in potreba po sladkem. Hitro ste lačni in hrepenite po nezdravi prehrani. Zakaj? Kortizol poviša krvni tlak in krvni sladkor, kar pospeši izločanje inzulina. Ko se zmanjša koncentracija glukoze (po domače, ko nam ''pade cuker''), nastopi potreba po sladkem.

Pojav anksioznosti: napadi panike, nervoza, paranoja ipd., za kar je poleg kortizola odgovoren tudi adrenalin.

Pojavijo se prebavne težave, kot je zgaga, driska, zapeka, slabost, trebušni krči, saj kortizol vpliva na prebavo.

Ker kortizol povzroči padec odpornosti, hitreje staknete okužbo, prehlad ipd., saj ste bolj dovzetni za obolenja.

Če ste visokim ravnem kortizola izpostavljeni daljše obdobje, se lahko pojavi t. i. Cushingov sindrom (tudi hiperkortizolizem), ki je obratno stanje Addisonove bolezni, ko je kortizola premalo in ga moramo nadomeščati.