Koronavirus še zdaleč ne terja takšnega krvnega davka, kot nekatera druga virusna obolenja, a ker gre za nov virus, o katerem marsikaj še ne vemo – infektologi in epidemiologi pravijo, da se s čim podobnim niso srečevali v zadnjih 10 letih, saj se virus obnaša izven znanih okvirov – je v svetu zavladala panika. Ljudje so se v izogib okužbi že odpovedali klasičnim pozdravom (rokovanje, poljubljanje ipd.), tudi sicer pa so bili po svetu sprejeti številni ukrepi, da bi zajezili širjenje virusa Covid-19. Verjetno ste bili vsaj na delovnem mestu deležni napotkov oz. navodil, kako postopati.
Virus Covid-19 se obnaša drugače kot virusi pri do zdaj znanih okužbah. Zadnja dognanja kažejo na to, da je toplotno odporen in sicer zdrži v razmerah do 57 stopinj Celzija. Obstojen je na površinah in se prenaša tudi po zraku – v telo lahko vstopi tudi prek oči – pa tudi prek prezračevalnih naprav. Ima zelo dolgo inkubacijsko dobo – kar 27 dni.
Imunologinja Rudra Channappanavar pravi, da se je tisti, ki se je okužil, ne da bi prišel v stik z oboleli, skoraj zagotovo okužil prek telefona. Pri sobni temperaturi lahko koronavirus namreč na steklu (in s tem pametnih telefonih) preživi tudi do štiri dni oz. 96 ur. Malo manj čas virus preživi na površini iz nerjavečega jekla in plastičnih površinah (72 ur), 36 ur pa na laminatu in ometnih površinah.
V teoriji se lahko z novim virusom prek telefona precej enostavno okužite. Če bi na avtobusu nekdo kihnil ali zakašljal blizu telefona medtem ko ga uporabljate, in bi se kapljice znašle na telefonu, bi bilo za okužbo dovolj, če bi se z roko dotaknili kapljice in nato dotaknili nosu ali ust.
Večina izmed nas se telefona dotika zelo pogosto. Sodeč po študiji podjetja Dscout, se v povprečju telefona dotaknemo kar 2.600-krat na dan, od tega ga 76-krat uporabljamo dlje časa (za podrsavanje po zaslonu, prebiranje e-pošte ipd.). Avstralska (mini)študija je na drugi strani razkrila, da se ljudje obraza v povprečju dotaknemo kar 23-krat na uro oz. 368-krat, ko smo budni. Večine dotikov se sploh ne zavedamo, saj to izvajamo podzavestno. Številne študije so potrdile, da so pametni telefoni leglo bakterij, proti katerim pa se v večini primerov uspešno borimo, tako kot proti virusom in mikrobom, ki nas stalno obdajajo.
Zgornje ocene temeljijo na podatkih zbranih med izbruhom SARS-a, ki je sejal strah leta 2003. Tedaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izvedla temeljito analizo. In ker sta virusa genetsko gledano bližnja sorodnika – oba okužita dihalne poti, oba imata dednino v obliki RNK in virusno ovojnico z beljakovinami – ima tudi podobno ime. Virus, ki stoji za epidemijo SARS se tehnično gledano imenuje SARS-CoV, koronavirus pa SARS-CoV-2.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV