To so spolno prenosljive bolezni, ki prežijo na nas

Ljudje se v luči vedno manj tabuizirane spolnosti vse pogosteje spuščamo v intimne stike s partnerji, ki jih komaj poznamo. Ob tem se je dobro zavedati, kakšne spolno prenosljive boleznijo krožijo med nami in dodati, da ni odveč previdnost, da partnerja poznamo, preden smo intimni. Ko se z nekom predajamo strastem, je pomembno, s kom je imel partner pred tem nezaščitene spolne odnose, saj to poveča možnost, da se okužimo s spolno prenosljivo boleznijo, s katero se lahko okužijo spolno aktivni ljudje vseh starosti, najbolj ogrožena skupina pa so mladi – moški med 25. in 29. letom in ženske med 20. in 24. letom. Večjo verjetnost za okužbo imajo posamezniki s tveganim vedenjem – pogosto menjavanje spolnih partnerjev oz. neuporaba ali pa nedosledna uporaba zaščite (kondoma).

Spolno prenosljive bolezni sodijo med infekcijske bolezni in se v večini primerov prenašajo s spolnim stikom. Veliko okužb je brez simptomov in se ne kažejo kot bolezen, lahko pa pustijo trajne posledice na reproduktivnih organih v notranjosti, če bolezni ne zdravimo. Določene bolezni se prenašajo prek stika kože, druge pa prek telesnih tekočin. Okužijo lahko genitalije, pa tudi grlo, usta in ustnice. Kondomi so edina zares učinkovita zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO).

Katere spolno prenosljive bolezni poznamo?

Najpogosteje se spolno prenosljive bolezni kažejo v obliki pekočega in bolečega uriniranja, vnetja prostate in obmodka, pogostega mokrenja, izpuščajev oz. razjed okoli spolovil, rdečice, srbečice in neobičajnih izcedkov iz sečil in nožnice. Med bakterijske spolno prenosljive okužbe, ki jih lahko zdravimo z antibiotiki, sodijo gonoreja, sifilis in klamidija, med virusne spolno prenosljive okužbe pa hepatitis B, HIV, AIDS, genitalni herpes in humani papiloma virus (HPV), pri katerih zdravimo samo simptome oz. posledice, virus pa v telesu z nami ostane do konca.

Humani papiloma virus (HPV)

Najbolj pogosta in domala vseprisotna spolno prenosljiva bolezen je HPV. Humani papiloma virus namreč ne izbira in v zahodnem svetu prizadene približno 80 odstotkov populacije. Ločimo nizkorizične in visokorizične viruse HPV. Slednji lahko povzročijo predrakave in rakave spremembe spolovila ter zadnjika. Vse o virusih HPV si lahko preberete v pogovoru s strokovnjakinjo dr. med., spec. krg. Urško Kogovšek, o raku penisa pa TU.

Klamidija

Medtem ko je HPV najpogostejša spolna okužba, je klamidija (klamidijsko vnetje sečil) najpogostejša spolno prenesena bakterija. Skoraj vedno jo povzroči nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo. Povzroča jo bakterija chlamydia trachomatis. Je asimptomatska, torej nima specifičnih znakov. Dolgo ne opazimo nobenih znakov in nam ne povzroča težav, lahko pa pusti trajne posledice, če je ne zdravimo – pri ženskah lahko vodi v izvenmaternično nosečnost in neplodnost. Če se izrazi, so simptomi pekoče uriniranje in voden oz. sluzast izcedek, rumenkasto zeleni izcedek pri ženskah (vnetje materničnega vratu), bolečine v mali medenici, vnetje jajcevodov in sečnice. Vnetje se lahko razširi tudi na prostato in obmodek.

Genitalni herpes

Genitalni herpes povzroča virus herpes simplex. Statistično je druga najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Ko se z njim enkrat okužimo – prek vaginalnega, ananega ali oralnega spolnega odnosa z osebo, ki ima na koži kužne spremembe – ostanemo okuženi celo življenje. Okuži predele okoli genitalij, napade pa lahko tudi ustnice in usta. Z njim se lahko okuži vsaka spolno aktivna oseba, večjo verjetnost za okužbo pa imajo posamezniki, ki imajo več spolnih partnerjev – okuženih je več žensk. Bolezenski znaki so srbečica, pekoč občutek pri uriniranju, povečane okolne bezgavke, vročina, splošno slabo počutje in vročina. Kasneje se na spolovilu pojavijo gnojni mehurčki, ki se predrejo in nastanejo boleče razjede.

Gonoreja

Gonorejo – tudi kapavico oz. triper –  povzroča bakterija gonokok Neisseria gonorrheae, najpogosteje pa se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Pri moških so znaki mehurčki in gnojna vnetja na sluznici spolovil, srbečica, pekoč občutek med uriniranjem in temno rumen izcedek. Okužita se lahko tudi grlo in zadnjik, razširi pa se lahko tudi na obmodek in prostato. Ženskah v polovici primerov simptomov nimajo, sicer pa se pojavi vnetje sečnice in materničnega vratu, pekočina med uriniranjem in srbež nožnice. Če gonoreje ne zdravimo, lahko vodi v neplodnost, pa tudi v meningitis, zastrupitev krvi, vnetja notranjih organov in v skrajnem primeru smrt. Še posebej je prisotna med mladimi, starimi od 15 do 24 let.

Sifilis

Sifilisa se drži tudi vzdevek veliki imitator, saj so njegovi simptomi značilni za številne bolj pogoste bolezni. Povzroča ga bakterija treponema pallidum. Čeprav je v preteklosti okužba s sifilisom predvsem na račun promocije zdrave spolnosti zaradi HIV-a upadla, številke zopet naraščajo. Precej pogosteje se s sifilisom okužijo moški. Prenaša se s spolnim stikom z osebo, ki ima na koži kužne spremembe, pa tudi prek poljubljanja in razjed na koži. Na začetku je v obliki zatrdlin in mehurčkov na spolovilih ali v ustih, ki se kasneje spremenijo v razjedo, ki je neboleča (trdi čankar). Nato se pojavi nesrbeč izpuščaj, ki za sabo pusti bele lise. Nezdravljen vodi do sprememb ožilja in centralnega živčevja. Pri četrtini bolnikov se nekaj tednov oz. mesecev kasneje pojavi sekundarni sifilis s sistemskimi znaki (tj. vročino, glavobolom, vnetim grlom, bolečinami v mišicah, povečanimi bezgavkami in pikčastimi izpuščaji po celem telesu). Tudi ti znaki sčasoma izzvenijo in nastopi latentna faza brez simptomov. Pri nekaterih se razvije pozni sifilis, ki prizadene srce, ožilje, osrednje živčevje in kožo.

Virus HIV

HIV je verjetno najbolj zloglasna spolno prenosljiva bolezen, ki, če je nezdravljena, lahko napreduje v aids. Gre za virus človeške imunske pomanjkljivosti (virus imunske nezadostnosti), ki se po telesu razširi, ko vanj vstopijo okužena sperma ali vaginalni izločki. Virus napada in uniči določene bele krvničke oz. celice pomagalke (limfocite T), ki so ključne za odpornost proti nalezljivim boleznim in določenim rakavim obolenjem. HIV na začetku nima značilnih simptomov, prinaša pa povišano telesno temperaturo, rdečkaste izpuščaje po telesu (tudi na podplatih in dlaneh), glavobol, boleče žrelo in bolečine v mišicah, ki po mesecu dni izginejo. V latentnem obdobju zaznamo le povečane bezgavke, drugi bolezenski znaki pa so odsotni. Ko okužba postane simptomatska, so znaki kožni izpuščaji, glivična vnetja, pasavec (herpes zoster), vročina in prizadetost živčevja. V primeru suma na HIV se je nujno testirati, saj vodi v slabenje in propad imunskega sistema. Virusa se ne da ozdraviti, se da pa zaradi napredka medicine z njim živeti. Ob ustrezni terapiji omogoča dolgo življenje. Najpogosteje do prenosa virusa HIV pride pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo, ne prenaša pa se s poljubljanjem ali drugimi tesnimi telesnimi stiki.

AIDS

AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) je napredovana stopnja oz. okužba z virusom HIV. Gre za zadnji stadij nezdravljene okužbe s HIV. Opredeljen je kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe. Telo se tedaj ne more več braniti pred boleznimi. Oboleli je zaradi tega bolj izpostavljen boleznim, kot so rak in okužbe, ki človeka z dobrim imunskim sistemom sicer ne bi ogrožale. Prvi simptomi so močno znojenje ponoči, hujšanje, izpuščaji, kronična driska, ponavljajoča se vročina, bele pege na jeziku, ustih in ustni votlini ter kronična utrujenost.

Hepatitis B (HBV)

Okužba s hepatitisom B povzroča vnetje jeter. Z njim se lahko okužimo predvsem s spolnimi odnosi (z okuženo krvjo, spermo, vaginalnimi izcedki in drugimi telesnimi tekočinami). Bolezen nima posebnih simptomov in jo zaznamo šele, ko pride do kroničnega vnetje jeter ali se razvije rak jeter. Preden izbruhne, na svoj prihod opozori s slabostjo, izgubo apetita, težavami pri odvajanju blata in povišano telesno temperaturo. Proti virusu hepatitisa B (HBV) so cepljeni vsi otroci pred vstopom v osnovno šolo, saj je v Sloveniji cepljenje obvezno.

Garje

Garje, tudi srbečica (scabies), so parazitska kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec (sarcoptes scabiei). Prenaša se s spolnimi odnosi in drugimi tesnimi telesnimi stiki (spanje v isti postelji, dolgotrajno držanje za roke, manj verjeten je prenos prek perila, brisač ali posteljnine obolelega). Pokaže se kot rovčki v podkožju, ki jih vrta samica in tja odlaga svoja jajčeca. Prisotni so zlasti na predelih, kjer je koža bolj mehka (med prsti, na trebuhu in notranji strani rok). Prizadeti del močno srbi, zlasti kadar se segreje. Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na izločke pršice.

Kje in kako se testiram na spolno prenosljive okužbe?

Za testiranje se najprej obrnite na osebnega zdravnika ali ginekologa, ki vas nato pošlje na dermatovenerološko kliniko, infekcijsko kliniko, Zavod za transfuzijsko medicino, v bolnico ali zasebno ginekološkooziroma dermatovenerološko ambulanto.