Te vsakodnevne navade škodujejo vašim možganom

Zdravi možgani so nujno potrebni za reševanje težav, spomin in zdravo staranje. Ohranite možgane v kondiciji in zmanjšajte možnost demence ter Alzheimerjeve bolezni.

Ste vedeli, da z vašim vsakdanjimi odločitvami pomembno vplivate na delovanje oz. zdravje možganov? V resnici kopica stvari, ki jih počnemo dnevno, dolgoročno upočasnjuje delovanje možganov.

Sedenje

Celodnevno sedenje – o škodljivosti sedenja si lahko več preberete TU – škodujejo možganom. Strokovnjaki predlagajo, da smo dnevno aktivni vsaj 30 minut. Dovolj je že vadba srednje intenzivnosti (tek, plavanje, kolesarjenje, hitra hoja ipd.) ali pa si privoščimo vsaj 15 minut intenzivne vadbe na teden (npr. HIIT vadba). Vsakič, ko smo aktivni, se ustvarjajo nove možganske celice, zato je gibanje še kako pomembno. Aktivnost tudi poviša srčni utrip, kar v možgane prinaša več kisika. Gibanje prav tako sprošča hormone (sreče), s čimer se ustvarja odlično okolje za nastajanje možganskih celic. Za optimalno zdravje možganov na tedenski ravni kombinirajte aerobno vadbo in vaje za moč.

Nezdrava prehrana

Izogibajte se sladkim in slanim prigrizkom. Visoko procesirana hrana, ki vsebuje veliko sladkorja, slabih maščob in drugih nezdravih sestavin, negativno vpliva tudi na možgane. Sem sodijo procesirano meso, kot sta slanina in klobase, slani prigrizki, sladkarije, kot so piškoti, torte in gazirane pijače, ter predpakirana hrana. Vsa ta hrana ima visoko vsebnost soli, kar poviša krvni tlak. Raziskave so pokazale, da povišan krvi tlak v srednjih letih poveča tveganje za demenco, medtem ko visok vnos sladkorja lahko povzroči vnetja in oksidativni stres, ki škoduje možganskim celicam. Povzroči lahko tudi neravnovesje krvnega sladkorja, kar vpliva na razpoloženje in sposobnost koncentracije.

Prenajedanje

Prenajedanje vodi v strjevanje možganskih arterij, kar slabi naše mentalne sposobnosti.

Pomanjkanje stika

Pomanjkanje človeškega stika, posebej kronična osamljenost, lahko povzroči pravi kaos v naših možganih. Tovrstno pomanjkanje je problematično predvsem z vidika t. i. nevroplastičnosti oz. plastičnosti možganov, ki je sposobnost nevronskih mrež v možganih, da se z rastjo in reorganizacijo spreminjajo, pomanjkanje stika pa ta proces upočasni. Kar je še huje, osamljenost lahko vodi v anksioznost in/ali depresijo. Strokovnjaki zato priporočajo, da imamo dnevno stike z drugimi osebami, čeravno so ti bežni.

Korak po korak

Imate občutek, da ves čas preklapljate med nalogami in se ne morete osredotočiti na eno. Multitasking je za moške ne le misija nemogoče – več o tem si lahko preberete TU – dolgotrajna večopravilnost lahko povzroči površinsko razmišljanje, slabšo koncentracijo, slabi možnost pomnjenja, povzroča utrujenost, tesnobo in stres, vse to pa vodi v slabše delovanje možganov. Če se morate lotevati preveč stvari, si izdelajte seznam opravil in se izzivov lotite sistematično.

Alkohol

Da pretiravanje z alkoholom ni zdravo in da ubija možganske celice, so vas verjetno podučili že v srednji šoli pri uri biologije. Alkohol pa ni škodljiv le za splošno zdravje, ampak tudi mentalno zdravje, zloraba alkohola pa je škodljiva tudi za možgane. Alkoholna demenca (tudi sindrom Korsakova) je nevrološko stanje, ki ga povzroči pomanjkanje vitamina tiamina (B1) in pri katerem zaradi poškodbe možganov lahko pride do težav z razpoloženjem, spominom, ravnovesjem in empatijo, povzroči pa lahko tudi delirij, ko alkohol opustimo.

Izkoriščanje

Vas kdo v življenju izkorišča, stalno srka vašo energijo in z vami čustveno manipulira (gaslighting)? Potem je morda čas, da se teh ljudi v življenju znebite, saj imajo pomanjkanje podpore iz okolice in toksična okolja, kakršna so v bližini čustvenih vampirjev, uničevalne učinke na naše možgane. To lahko namreč vodi v kronični stres, anksioznost, depresijo, nezadovoljstvo, negativizem, kognitivno zakrčenost, hitrejše staranje in večjo nagnjenost k avtoimunim boleznim in izgorelosti.

Preglasna glasba

Veliko nas vsakodnevno posluša glasbo, a le redki pomislijo, kako hitro lahko to postane nevarno. Izpostavljenost glasnemu hrupu ima namreč negativne posledice na sluh. Če vam telefon javlja, da je glasba v slušalkah preglasna, opozorila ne ignorirajte. ''Naše čute interpretirajo in nadzorujejo možgani, kar velja tudi za sluh. Vse akustične informacije potujejo v možgane in če uničimo naše slušne celice v notranjem ušesu s stalnim poslušanjem preglasne glasbe, v naše možgane ne bodo več dotekale informacije in bomo sčasoma lahko oglušeli.

Telefon

Najhuje, kar lahko možganom storite, je, da takoj zjutraj v roke vzamete telefon, tablico ali računalnik in preverite elektronsko pošto. Celice postanejo odzivne in pripravljene na stresne dogodke ter negativizem, zato poiščite kakšno drugo jutranjo rutino.