Suha koža na rokah: kaj povzroča suhe in razpokane roke in kako to odpraviti

Večina nas ob spreminjanju letnih časov opazi spremembe na koži. V hladnejših mesecih je ta pogosto suha in hrapava, kar še posebej velja za roke. Vaše roke si v zimskem času zaslužijo posebno pozornost in nego, saj so izpostavljene dejavnikom, ki nanje delujejo vse prej kot blagodejno. Ne le, da nobenega drugega dela telesa ne uporabljamo tako pogosto kot roke – koža na rokah je zato še bolj obremenjena –  koža na njih ima tudi drugačno strukturo kot tista na drugih delih telesa. Koža na dlaneh in blazinicah prstov je sicer drugačna kot na hrbtni strani rok. Medtem ko je na zunanji strani malo maščobnega tkiva in žlez lojnic, je notranja stran bogata z maščobami in vezivnim tkivom (kolagen, elastan ipd.), a prav tako revna z žlezami lojnicami, ki sicer igrajo ključno vlogo pri preprečevanju izsušitve kože (več o tem v nadaljevanju). Koža na rokah je pogosto izpostavljena škodljivim zunanjim dejavnikom (mraz, umivanje rok, umazanija, vročina itd.), ti pa lahko oslabijo naravno bariero kože in vodijo v njeno izsušitev.

Vzroki za suho kožo na rokah

Žleze lojnice skrbijo za tvorbo sebuma (loja), ki koži priskrbi lipide (maščobe, kot je ceramid-3) in snovi, ki vežejo vlago. Ker pa ima koža na rokah le malo žlez lojnic, ima slabšo sposobnost vezanja vlage kot koža na drugih delih telesa. Posledično se hitreje izsuši. Prva stopnja v procesu izgube vlage je izguba površinskih lipidov. Ti tvorijo naravno bariero na koži, ki prepreči izhlapevanje vode. Če je lipidna bariera poškodovana, vlaga izhlapeva in pomembne hidroskopske snovi (snovi, ki vežejo vodo) se zlahka sperejo. To vodi do pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev in koža ne more več zadržati toliko vode, posledično pa postane suha. Če se situacija ne izboljša, to vodi do oslabitve vlažilnih mrež, ki so v globljih plasteh kože in prenašajo vodo navzgor po akvaporinskih kanalih. Posledično se zmanjša naravni pretok vlage v višje plasti – v zgornjih plasteh kože so različne hidroskopske molekule, kot so laktat, PCA, urea, aminokisline, soli in druge, ki privlačijo in vežejo velike količine vode – posledica pa je zelo suha koža.

Med notranje sprožilce (endogene oz. notranje dejavnike) suhe kože na rokah prištevamo tudi alkohol (ker je toksin, ga telo s težavo predela in lahko zato škoduje koži) in nikotin (povzročilo dehidracijo povrhnjice), pa tudi stres, neuravnoteženo prehrano, nezadosten vnos tekočin in staranje. S staranjem se zmanjšuje aktivnost žlez lojnic in koža posledično proizvaja vedno manj sebuma ter koži lastnih olj, ki skrbijo za zaščito in navlaženost kože. Pri moških ostajajo žleze lojnice aktivne do 80. leta starosti, pri ženskah pa začne njihova aktivnost upadati precej zgodaj in je po petdesetem letu le še polovična glede na mladost.

Med zunanje vzroke oz. eksogene dejavnike za suho kožo na rokah sodijo neugodne vremenske razmere (veter, suh zrak) in nihanje temperature, suh zrak (povzročajo ga centralno ogrevanje, peči, kamni in klime, ki zmanjšajo oz. odvzemajo vlažnost prostoru, (pre)pogosto umivanje rok (ob epidemiji smo povečali skrb za osebno higieno), tesna oblačila (vzrok je trenje, ki nastane med kožo in oblačilom, kar vodi v luščenje), UV-svetloba (UV-žarki prodrejo globoko v kožo, vse do dermisa – kože je sestavljena iz treh plasti, in sicer iz povrhnjice, dermisa in podkožja – ter poškodujejo vlakna kolagena in elastina, kar na dolgi rok povzroči nastanek mlahave kože in gub, saj to pospeši staranje kože), mehansko draženje (iritacija, ki nastane ob drgnjenju zaščitne maske ob kožo), neustrezna nega kože (uporaba izdelkov, ki poškodujejo zaščitno bariero kože), kemikalije (detergenti ipd.) in prepogosto tuširanje oziroma umivanje (dolgotrajno tuširanje z vročo vodo razkraja lipidne bariere v koži in koža posledično ne more več dobro opravljati svoje zaščitne funkcije; podoben učinek ima pogosto plavanje v klorirani vodi). Znebite se rokavic, v katerih koža ne more dihati in opravljati svojih osnovnih funkcij. Suha koža je lahko spremljevalka drugih bolezni, kot so atopijski dermatitis (tudi ekcem), ihtioza (ali ribja koža, kar je skupina dednih dermatoloških bolezni), alergije, diabetes, motnje ščitnice in psoriaza (vnetna bolezen kože).

Simptomi suhe kože na rokah

Ti se razlikujejo glede na vzrok in resnost stanja, simptomi pa se pogosto poslabšajo pozimi ter po prhanju in kopanju. Ob blagi obliki so roke suhe in občutljive ter rahlo pordele. V najslabšem primeru so zelo suhe in hrapave, na koži pa se pojavijo razpokice in luskava oz. napeta območja. Pri ljudeh, ki trpijo za kožno boleznijo atopični dermatitis – kronično in dolgotrajno stanje, ki ga zaznamuje suha, luskava in razdražena koža, pa tudi občasni izbruhi s hujšimi simptomi – se lahko pojavijo srbečica, hrapavost in vnetje kože. 

Nega suhe kože na rokah

Roke si umivajte zgolj z mlačno vodo in blagim milom, ki ohranja naravno pH-vrednost kože. Po umivanju si kožo dobro osušite. Kože ne drgnite, ampak tekočino raje popivnajte. Pri tem ne pozabite obrisati kože med prsti. Po umivanju redno uporabljajte vlažilni negovalni izdelek, kar je posebej priporočljivo, če delate v vlažnih pogojih ali ste v rednem stiku z umazanijo, kemikalijami ipd. Kremo nanesite takoj po umivanju, saj vlažna koža bolje vpije aktivne sestavine. Pomagate si lahko tudi tako, da si roke pred spanjem dobro navlažite in si nadenete tanke bombažne rokavice, tako da se bo krema v celoti vpila, da v mrazu vedno nosite rokavice, saj te služijo kot fizična ovira pred okoljskimi dejavniki, ki povzročajo izsušitev kože na rokah, da pri pomivanju posode z detergenti in delu s kemikalijami uporabljate zaščitne rokavice in tako preprečite, da bi roke prišle v stik z vročo vodo, da roke po vsakem umivanju namažete z negovalno kremo ter da zaužijete dovolj tekočine in ne pijete gaziranih pijač, ki vsebujejo veliko sladkorja. Ko skuša telo z urinom izločiti odvečni sladkor, namreč izgublja vodo in koža se posledično izsuši.

Zdrava koža – ta je dobro navlažena in ima nepoškodovano bariero – vzdržuje ravnovesje olj in vlage ter je rahlo kisla, saj ima pH med 4,5 oz. 4,7 in 5,75. Ko uporabljamo alkalna mila s pH-vrednostjo nad 7 in do 12 (vrednost pH 7 ima čista voda), se lahko naravni pH naše kože poruši. Veliko izdelkov za nego telesa s kože odstrani maščobe in vlago, zato je ključna uporaba izdelkov z uravnoteženim pH-jem in blagimi površinsko aktivnimi snovmi (surfaktanti).

Pozimi je še kako pomembno, da kožo dodatno vlažimo in ji zagotavljamo vlago, ki jo potrebuje. Vsakič, ko si umijete obraz, roke ali telo, kožo navlažite s kremo. Dobri vlažilni izdelki vsebujejo ureo (sečnino) in laktat, ki koži priskrbita manjkajoče vlažilne faktorje, ki pomagajo vezati vlago v zgornjih plasteh kože, ceramid-3, ki pomaga obnavljati lipidno bariero, in glukoglicerin, ki stimulira vlažilno mrežo. Naj negovalni izdelki ne vsebujejo alkohola, barvil in dišav, ki lahko povzročajo draženje. Vroča prha ali kopel ob koncu dne morda deluje terapevtsko, a če želite koristiti svoji koži, naj bo temperatura vode mlačna. Še en ključen korak pri ohranjanju kože je, da čez dan ostanete hidrirani. Če ne zaužijete dovolj tekočine, to vpliva na videz kože, ki postane bolj dovzetna za izsuševanje, saj ji primanjkuje vlage, kar se zgodi zaradi povečane transepidermalne izgube vode. Če ji primanjkuje vode, se lahko začne luščiti, pojavi se rdečica, zmanjšata se gladkost in prožnost.

Po pripomočke za nego kože na rokah vam ni treba v trgovino oz. lekarno, saj jih lahko poiščete kar v kuhinji. Pripravite si lahko kremo iz (prezrelih) banan, krompirja, olivnega olja, ovsenih kosmičev, kokosovega olja ipd. Za recept pobrskajte po internetu. Če se simptomi suhe kože kljub negi poslabšajo ali ne izboljšajo, se obrnite na osebnega zdravnika ali dermatologa.

Razpokana koža na rokah

Najpogostejši vzrok za razpoke, ki nastanejo v koži, je ekstremna suhost.  Izsušitev kože lahko povzročijo zgoraj našteti dejavniki, pri čemer velja dodati, da so nekateri ljudje k suhi koži bolj nagnjeni kot drugi, saj svoje odigra tudi genetika. Kot smo že omenili, ima koža na rokah zaradi svojstvene strukture manjšo sposobnost vezanja in zadrževanja vlage, zaradi česar je precej bolj nagnjena k ekstremni suhosti kot drugi deli telesa.