Vzroki za plešavost in kako lahko preprečimo izgubo las

Lasje niso zgolj zaščita pred soncem in mrazom, saj pričeska bistveno vpliva na posameznikovo samozavest, kar pa vpliva na kvaliteto življenja. Čeprav si prizadevamo dokazati, da videz ni pomemben, smo občutljivi za zunanjost, izpadanje las pa tako marsikoga spravlja v obup. Dejstvo pa je, da plešavost prinaša številne prednosti. Med drugim veljajo moški brez las za seksapilne, odločne, uspešne in fizično močnejše. Plešavost v ''boju'' za ženske torej ni tako velika slabost, kot ste morda mislili. Marsikatero žensko plešavci privlačijo celo bolj kot ''grivasti'' moški, poleg tega so ti običajno premožnejši in imajo večjo spolno slo, saj imajo v organizmu večje količine testosterona.

Plešavost prizadene skoraj 50 odstotkov moških pred 50. letom starosti, nasploh pa izpadanje las prizadene kar 80 odstotkov vseh moških. V povprečju moški dnevno izgubi sto las, kar ni veliko, saj jih naše lasišče v povprečju premore med 90.000 in 150.000, ob tem pa nam rastejo novi oz. se lasje obnavljajo. Če imate med 25. in 35. letom redkejše in tanjše lase – tanjšanje povzroča preobčutljivost lasnih mešičkov za delovanje hormona DHT, ki nastaja iz testosterona – je to genetsko pogojeno. Vzroke, zakaj se tanjšajo, najlažje poiščete pri zdravniku oz. opravite biopsijo kože, je pa dejstvo, da 80 odstotkov moških izpadanje las podeduje in tega ne more preprečiti. Pri ostalih igrajo pomembno vlogo dejavniki, kot so vitamini in minerali, pomanjkanje železa, slabo delovanje ščitnice, jemanje določenih zdravil in prehranskih dopolnil, slabokrvnost, prebolele okužbe s povišano telesno temperaturo, kajenje, glivično vnetje lasišča, stres, pa tudi trihotilomanija, motnja, za katero je značilna nevzdržna potreba po puljenju las oz. dlak.

Ko se lasje prenehajo obnavljati, nastopi plešavost, ki ne izbira glede na starost. Prizadene namreč med 35 do 40 odstotkov moških, starih manj kot 30 let. Najpogostejši vzrok za plešavost je prekomerna občutljivost receptorjev na lasnem mešičku za učinke spolnega hormona testosterona. Patofiziološka osnova androgene alopecije je torej vpliv moških hormonov na genetsko občutljive posameznike. Gre za dedno motnjo, ki pa ni obravnavana kot bolezen. Pleša se najpogosteje začne na predelu senc oz. na vrhu glave, meja lasišča pa se začne počasi pomikati nazaj. Povedano drugače, vzorec izgube las se začne na stranskem delu čela in se širi nazaj v obliki črke M. Plešavost v moški obliki (več o tem v nadaljevanju), ki se razvije po puberteti, se lahko prepreči le s kastracijo pred svojim nastopom.

Kako upočasniti oz. preprečiti izpadanje las?

S premembo prehranjevalnih navad. Uživajte hrano, bogato z železom. To bo lobanji priskrbelo dovolj kisika in krvi, da bo spodbudila lase k bujnejši rasti. Železo namreč igra ključno vlogo pri proizvajanju hemoglobina, ki je pomemben za prenos kisika do tkiv. Ker so lasje v osnovi zgrajeni iz beljakovin, poskrbite tudi za njihov zadosten vnos – najdete jih v ribah, perutnini, pivskem kvasu, stročnicah, jajcih, lešnikih, siru z malo maščobami, jogurtu in mandljih. Izogibajte se hrani z visoko vsebnostjo maščob, saj ta zvišuje raven testosterona, ki je, kot rečeno, povezan z izgubo las. Organizmu privoščite tudi dovolj vitamina B2, ki ga najdete ga v mleku in mlečnih izdelkih, ribah, mesu, polnovrednih žitih, listnati zelenjavi, jajcih, kvasu in stročnicah, pa vitamina B12, ki je v govedini, svinjini, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih in ribah. V borbi za lase uživajte tudi folate (skupina vitaminov B9), ki so v paradižniku, zelenolistni solati, žitaricah in stročnicah. Ne pozabite na cink, saj ga pogosto primanjkuje moškim, ki začnejo prerano izgubljati lase. Ta esencialni mineral namreč igra eno ključnih vlog pri številnih telesnih procesih oz. funkcijah – med drugim vpliva na reprodukcijo celic in uravnava hormone, to pa neposredno vpliva na rast las. Cink obenem deluje na žleze, ki vplivajo na lasne folikle. Ti se ob njegovem pomanjkanju lomijo, izpadajo in izgubljajo moč. S cinkom –  vsebujejo ga rdeče meso, perutnina, oreščki, školjke, škampi in ostrige – pa ne smete pretiravati, saj boste dosegli nasprotni učinek od želenega – pospešeno izpadanje las. To preprečuje tudi vitamin D, ki ga vsebuje ribje olje, mleko in mlečni izdelki, losos, sardine in tuna. Silicij je še en element, ki vam lahko pomaga v borbi s plešavostjo. Omogoča namreč boljšo absorpcijo vitaminov in mineralov. Vsebujejo ga krompir, rdeči feferoni, kalčki stročnic in temnozeleni del kumaric.

Poleg hrane na lasišče pozitivno vpliva tudi telesna vadba, saj pospešen srčni utrip izboljša prekrvavitev, redno gibanje pa zmanjšuje stres, ki ima negativne učinke na naše telo in ne povzroča samo izpadanja las, ampak tudi staranje kože in kardiovaskularne bolezni. Plešavost preprečuje tudi redna in pravilna nega lasišča. Uporabljajte nežne šampone, ki ohranjajo lasišče zdravo. Čim bolj se izogibajte sušilnikom za lase in lase raje nežno obrišite z brisačo. Prav tako se skušajte uporabljati čim manj izdelkov za oblikovanje pričeske, saj ti mašijo lasne mešičke in "dušijo" lase. Čeprav so modne in koristne, čim manj nosite kape s ščitkom, saj te drgnejo lasišče in ga posledično poškodujejo.

Vrste izpadanja las

Moška oz. androgena oblika izpadanja las je najpogostejša. Čeprav govorimo o moški obliki, je najpogostejši vzrok izgube las tudi pri ženskah. Obsega kar 95 odstotkov vseh oblik pospešenega izpadanja las. Ena najpogostejših bolezni lasišča je področna plešavost (alopecia areata). Ta avtoimuna bolezen poleg lasišča prizadene tudi druge porasle dele telesa, pri tretjini pa so prizadeti tudi nohti ali se pojavi še oblika alergije. Bolezen poteka z obdobji izboljšanja in poslabšanja, potek pa je nepredvidljiv, saj smo lahko ob vse lase (alopecia totalis) ali ob vso poraščenost po telesu (alopecia universalis). 

Če se plešavost pojavi iznenada in lasje odpadajo v obliki lis, in ne običajnega vzorca, čim prej obiščite zdravnika. Četudi je plešavost pogost pojav, je dobro izključiti bolezenske vzroke zanjo. Če vas plešavost močno obremenjuje, se lahko odločite za kirurški poseg. Lahko se odločite za zdravljenje s presajanjem foliklov po metodi FUE (kratica za Follicular Unit Extraction), z minimalno invazivno kirurško metodo, ko kirurg robotsko odstrani posamezne folikle z donatorskega področja (običajno zadaj na glavi) ter presadke prenese in implementira na prizadeto mesto. Na voljo je tudi metoda FUT. V nasprotju s prvo tu z odvzemnega mesta namesto posameznega folikla odvzamejo večjo poraščeno površino naenkrat.

Na naša vprašanja o plešavosti je odgovarjal dr. Nedim Ardç.

Kako poteka kirurški proces presajanja las in za kako tvegan in dolgotrajen postopek gre? Če se ne motim, mora pri tem sodelovati več ljudi ... Postopek poteka z lokalno anestezijo, ki pa – po pričanju nekaterih – ni vedno učinkovita, zato je lahko postopek z rezili zelo boleč, ne zgolj krvav. Kakšni zapleti lahko nastanejo med posegom?

Presaditev las lahko definiramo kot operacijo, pri kateri je del lasnih koren vzet iz drugih delov telesa in presajen v določen predel lasišča. Čas, potreben za izvedbo operacije, je odvisen od števila lasnih korenin, ki jih je treba presaditi, izkušenj zdravnika, ki opravlja presaditev, in vrste opreme. Tako kot pri vseh drugih operacijah je tudi v tem primeru nekaj tveganj, a gre za sprejemljivo tveganje. Čeprav operacijo izvaja ekipa, je to delo enega zdravnika. Presaditev las je podobna umetniškemu delu, kot je slikanje ali kiparjenje, zato bi ga morala izvajati in načrtovati zgolj ena oseba. Čeprav se operacija načeloma izvaja z lokalno anestezijo, se lahko uporabi tudi narkoza. In čeprav ne gre za boleč poseg, je ta krvav, saj je skalp poln žil. Glavna zapleta, ki lahko nastaneta pri posegu, sta anafilaktični šok in hipotenzija (nizek krvi tlak, op. p.) zaradi uporabe zdravil med operacijo.

Kako in koliko časa poteka okrevanje?

Čas okrevanja je odvisen od vrste opreme, ki se uporabljajo med operacijo (debelina igel in rezil ipd., op. p.), trajanja posega in izkušenosti zdravnika, načeloma pa traja od pet do 12 dni.

Ali je res, da presajeni lasje leto po tem, ko jih presadite, izpadejo, na njihovem mestu, kjer smo bili pred posegom plešasti, pa zrastejo novi? To pomeni, da gre za enkraten poseg in da presaditve ni treba ponavljati, da ne bi bili spet plešasti?

Presajeni lasje rastejo prvih 15 dni po presaditvi. Po tem času začnejo ti lasje zaradi prilagajanja tkiva izpadati. Po 40 dneh izgubimo vse presajene lase, ki začnejo znova rasti po 90 dneh. Po pol leta imamo na presaditvenem območju 45–50 odstotkov vseh las, za končni videz pa je treba počakati od enega leta do leta in pol.

Ali je vrsta tretmaja odvisna od vrste plešavosti?

Vrsta posega je odvisna od vrste plešavosti, tipa las in lasišča.

Od kod jemljete lasje? Ali so odvzemna mesta zgolj na glavi ali se presaja tudi od drugod?

Lasne korenine lahko vzamemo iz katerega koli dela telesa. Po priljubljenosti si sledijo lasišče, brada, prsi, predel genitalij, roke in noge.

Ali se veliko moških odloča za presaditev las iz psiholoških razlogov? Se pred posegom s pacientom posvetujete, mu morda poseg odsvetujete? Za koga poseg ni primeren?

Presaditve las ni deležen vsak, ki si to želi. Za naše paciente, ki si želijo presaditve las iz psiholoških razlogov, želimo, da se pred tem posvetujejo s psihiatrom. Nato s psihiatrom pretehtamo, ali pacient potrebuje operacijo. Pacientov, ki trpijo za kronično duševno motnjo, globoko depresijo, bipolarno motnjo, parenhimsko boleznijo, hipotirozo ali odpovedjo ledvic, ki so na kemoterapiji ali imajo netipično obliko sladkorne bolezni, ne operiramo.

Kakšne metode oz. vrste presaditev sploh obstajajo?

Metode DHI (neposredna vsaditev las), FUT (presaditev folikularnih enot) in FUE (ekstrakcija folikularnih enot) ter njihove variacije.

Na spletu najdemo številne nasvete, kako preprečiti plešavost. Kaj lahko stori mlad moški, da zmanjša možnost izgube las? Ali obstaja močna povezava med plešavostjo in prehrano posameznika?

Nekatere informacije na spletu navajajo ljudje, ki imajo prodajne motive, in tovrstne informacije so zavajajoče. Prisotnost oz. prevlada takšnih informacij lahko ima škodljive učinke za zdravje. Da bi preprečili plešavost, je treba že v mladosti na posvet k strokovnjaku za lase, ki preuči vaše lase. Čeprav je plešavost najpogosteje dedna, obstaja močna povezava med izgubo las in prehrano.

Po kom pa plešavost podedujemo? Po očetovi ali materini strani? Ali to, da je bil plešast naš dedek, pomeni, da bomo plešasti tudi sami in obratno?

Lahko jo podedujemo po materi in očetu. Dejstvo, da so nekateri naši sorodniki plešasti, še ne pomeni, da bomo brez las ostali tudi sami.

Katere oblike plešavosti poleg moške plešavosti še poznamo? Nas mora ob drugih vrstah plešavosti skrbeti? Kdaj je potreben obisk zdravnika?

Androgenetska alopecija, alopecia areata, alopecia totalis, trakcijska alopecija, brazgotinska plešavost, telogen effluvium (redčenje las), anagen effluvium, involucijska plešavost, alpecia barbae in alopecia unversalis ter še nekatere druge oblike plešavosti. Zaradi vseh je treba obiskati zdravnika, vsako odlašanje pa oteži zdravljenje.