Navade, zaradi katerih se hitreje staramo

Staranje je nekaj, čemur se človek ne more izogniti, lahko pa se izogne prehitremu staranju in ublaži njegove znake. Z nekaterimi navadami namreč ta proces pospešimo. Ljudje imamo različne navade in užitke. Eni so bolj, drugi manj koristni oz. škodljivi za naše zdravje. V nadaljevanju izpostavljamo tiste, zaradi katerih se starate hitreje, kot bi bilo treba, čeprav se tega morda ne zavedate.

Uživanje sladkarij

Vemo, da lahko od sladkarij pričakujemo dodatne kilograme, a to se pozna ne le na tehtnici, ampak tudi na naši koži, saj lahko pričakujemo dodatne gube. Preveč sladkorja v krvi namreč povzroči proces glikacije, kar pomeni, da se molekule sladkorja v krvi vežejo na proteine in maščobe in ustvarjajo škodljive nove molekule. Najbolj sta glikaciji podvržena kolagen in elastin, temelji beljakovini, odgovorni za mladosten in napet videz kože. Škodljive posledice glikacije postanejo vidne med 30. in 35. letom, ko se začnejo kazati kot znaki staranja. Priporočljiv delež sladkorja pri dnevnem energijskem vnosu ne bi smel biti več kot 25 gramov, kar je pribl. šest čajnih žličk.

Pomanjkanje spanca

Že od malega so vam verjetno govorili, kako pomembno je, da se dobro naspimo. Pomanjkanje spanca namreč prinaša številne negativne posledice, ne le resne zdravstvene težave (debelost, diabetes, oslabljen imunski sistem, povišan krvni tlak, rak), ampak tudi prezgodnje staranje kože, saj pomanjkanje povzroča večje izločanje stresnega hormona kortizola in manjše izločanje rastnega hormona. To ima negativen vpliv na kožo, saj jo naredi bolj izmučeno – temni podočnjaki, neprivlačen videz, veliko gubic, neenakomerna pigmentacija, ohlapnost in manjša elastičnost. Ljudje, ki jim kronično primanjkuje spanca, kažejo znake prezgodnjega staranja, koža pa si ob poškodbah, tudi po izpostavljenosti UV-žarkom, težje opomore.

Stres in zgaranost

Stresu smo izpostavljeni vsi. Vsakodnevno hitenje, pomanjkanje časa, ne posvečanje samemu sebi in družini in način življenja so vse stvari, ki lahko vodijo v stres. Nič pa nas hitreje ne postara kot prav stres in konstantne skrbi. Študije so pokazale, da dolgotrajen stresa lahko spremeni naš dedni zapis. Stres je namreč reakcija celega telesa in ne zgolj psihe, zato lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Ima mnogo negativnih posledic, saj vpliva na naše spanje, prehranjevalne navade in je eden glavnih krivcev za prezgodnji pojav gubic. Kronični stres lahko vodi v razvoj bolezni, kot so depresija, bolezni srca in ožilja, alkoholizem, ulkusna bolezen in motnje hranjenja. Stres škoduje tudi možganom. Največ informacij, da smo v stresu, namreč dobivamo iz prebavil, stres pa ima na črevesje, ki je znano kot naši drugi možgani in senzor za stres, direkten vpliv, in tedaj telo ohromi organizem, saj se usmeri v obrambo pred nevarnostjo, vse druge funkcije, tudi možganske, pa zanemari. Če smo zgarani, nimamo časa in energije, da bi zadostno skrbeli za dušo in telo ter pravilno prehrano.

Uživanje procesirane hrane

Pravijo, da je procesirana hrana avtocesta do raka na črevesju. Med tovrstno hrano, ki jo najbolje opisuje pojem prazne kalorije, sodi hitra hrana, sladke pijače, nezdravi prigrizki, predelano meso in rafinirana žita (izdelki iz bele moke). Ta hrana je kalorična, vendar je po hranilni vrednosti prazna, saj je osiromašena, kar zadeva vitamine, minerale in antioksidante. Vsebuje le nezdrave maščobe in preveč soli. Aditivi, ki se uporabljajo v predelanih živilih, se lahko kopičijo v celicah in tkivih, sčasoma pa lahko ti strupi povzročijo poškodbe na celični ravni in bolezni, kot je rak. Večina procesirane hrane vpliva na receptorje v možganih tako, da se prenajedate in želite še več. Najlažje se temu izognete, da uživate polnovredno in presno hrano, kuhate na vodni osnovi in poskrbite za zadosten vnos antioksidantov.

Pomanjkanje telesne aktivnosti

Redna telesna aktivnost vpliva na upočasnitev procesa staranja. Prepreči namreč številne funkcionalne probleme, povezane s staranjem. Ugodno vpliva na srčno-žilni sistem, na respiratorni sistem, na raven krvnega tlaka, sladkorja in krvi, zakasni zmanjšanje moči in mišične mase, izboljša kosti, gibljivost, psihično in živčno napetost, spodbuja metabolizem, izboljša spanec in ravnotežje, ohranja kognitivne funkcije itd. Ljudje, ki so fizično neaktivni, lahko vsako desetletje izgubijo med tremi in petimi odstotki mišične mase, kar se začne že po tridesetem letu. Z nekaj vajami lahko poskrbimo za razvoj mišic in preprečitev mišičnega upada oz. sarkopenije (gre za napredujoči upad mišične mase, moči in zmogljivosti povezan s starostjo). In kaj pomeni redna telesna aktivnost? Kadar se s telesno aktivnostjo ukvarjamo vsaj trikrat tedensko od 30 do 60 minut – vrsto gibanja prilagodimo lastnim zmogljivostim, starosti in zdravstvenemu stanju.

Slaba telesna drža

Nepravilna telesna drža povzroča obremenitve hrbtenice in bolečine in je kriva za slabšo mobilnost, sočasno pa pospešuje tudi proces staranja. Slaba drža namreč vodi v mišično neravnovesje, saj z nepravilno držo preveč obremenjujemo določene mišice (pa tudi sklepe in kosti), medtem ko druge zaradi tega slabijo. Dolgoletno sedenje v zgrbljenem položaju neenakomerno obremenjuje diske v spodnjem delu hrbtenice, kar vodi v sarkopenijo. Poleg tega ima telesni položaj močan učinek na dihanje. V sedečem položaju se stisnejo mišice, organi in ožilje, zato je dihanje bolj plitvo in posledično je manj kisika v krvi, zato možgani, srce in pljuča ne delujejo dovolj učinkovito.

Sončenje

Čeprav marsikdo uživa v nastavljanju sončnim žarkom, ni skrivnost, da sončenje pomeni pospešeno staranje kože in da zaščita tega ne prepreči, saj kaj takega, kot je varno sončenja, ne obstaja. Sonce dobro vpliva na našo kožo zaradi tvorbe vitamina D, a treba je imeti pravo mero. Sončenje izstavi račun v obliki gub in hiperpigmentacije, poškodbe pa lahko vodijo tudi do oslabljenega imunskega sistema in možnosti pojava kožnega raka. Pri sončenju gre za dolgoročne posledice, ki jih vidimo šele čez več let oziroma v zrelih letih, spremembe pa se običajno pokažejo ravno takrat, ko si želimo biti videti mlajši (40. leta). Sonca se ni treba bati, zato pa pride prav informacija, koliko je najmanjša količina ultravijoličnega sevanja, ki na koži izzove eritem (rdečino). Za svetel tip kože, ki prevladuje pri nas, je to 10–15 minut izpostavljanja. Že po četrt ure izpostavljanja se namreč v koži aktivirajo encimi kolagenaze, ki razgrajujejo kolagenska vlakna, ki koži zagotavljajo čvrstost. Proces v koži poteka še nekaj ur za tem, ko nismo več izpostavljeni soncu, s čimer se pospeši proces staranje kože.