Ta motnja pogosteje prizadane moške kot ženske

Narcistična osebnostna motnja je dobila ime po Narcisu, sinu rečnega boga Kefisa iz grške mitologije, ki se je zaljubil v svoj odsev v jezeru. Legenda pravi, da je bil Narcis tako obseden s svojo lepoto, da ni počel drugega kot strmel v svoj odsev, dokler ni umrl.

Narcistične težnje, kot je hvalisanje ali postavljanje v središče pozornosti, so normalne, če se pojavijo občasno. Narcistična osebnostna motnja je drugačna, simptomi so hujši, pojavljajo se v različnih situacijah in okoljih ter otežujejo odnose z drugimi ljudmi.

Narcizem kot duševno motnjo je leta 1898 prvi opisal britanski zdravnik Havelock Ellis. Narcistična osebnostna motnja je stanje, ki vpliva na to, kako oseba gleda nase in kako se povezuje z drugimi.

Narcizem pogosteje prizadene moške

Narcistična osebnostna motnja prizadene približno 1 odstotek celotne populacije, v 50 do 75 odstotkih primerov prizadene moške, pogosto pa se začne v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi.

Po Sigmundu Freudu lahko majhni otroci kažejo lastnosti narcizma, vendar je to normalna stopnja v razvoju. Če pa se pojavi po puberteti, potem velja za motnjo.

Narcisizem: simptomi narcistične motnje

Narcistična oseba ima pretirano potrebo, da naredi vtis na druge ali se počuti pomembna. Ta potreba je lahko dovolj močna, da spodbudi škodljivo vedenje, ki negativno vpliva na narcisa in ljudi okoli njega.

Simptomi narcistične motnje vključujejo:

Veličasten občutek lastne pomembnosti: precenjujejo svoje sposobnosti ali se držijo nerazumno visokih standardov. Ponavadi se hvalijo ali pretiravajo s svojimi dosežki

Pogoste fantazije o tem, da imamo ali si zaslužimo uspeh, moč, inteligenco, lepoto, ljubezen ali samoizpolnitev

Vera v večvrednost: mislijo, da so posebni ali edinstveni in verjamejo, da bi se morali družiti samo z ljudmi, ki se jim zdijo dragoceni

Potreba po občudovanju: za tem se lahko skrivajo krhka samozavest, dvom vase in samokritičnost, pa tudi preokupacija s tem, kaj si drugi mislijo o njih, in iskanje komplimentov

Prepričanje, da si zaslužijo privilegije ali posebno obravnavo: narcistični ljudje imajo precenjen občutek lastne vrednosti in so lahko jezni, ko jim ljudje ne ugodijo

Pripravljenost izkoriščati druge: zavestno ali nevede izkoriščajo ljudi okoli sebe, sklepajo prijateljstva ali odnose z ljudmi, ki dvigujejo njihovo samozavest ali status. Ponavadi namerno izkoriščajo druge ljudi iz sebičnih razlogov

Pomanjkanje empatije: Ponavadi govorijo stvari, ki bi lahko prizadele druge. Prav tako vidijo čustva, potrebe ali želje drugih ljudi kot znak šibkosti in ne vračajo prijaznosti, ki jim jo drugi ljudje izkazujejo.

Pogosta zavist: Narcisi pogosto čutijo zavist do drugih, še posebej, ko so drugi uspešni, in se nagibajo k podcenjevanju ali zmanjševanju dosežkov drugih ljudi.

Aroganca: ponavadi se vedejo snobovsko in zaničljivo

Klinični psiholog dr. Zach Rosenthal z univerze Duke razkriva devet znakov narcistične motnje, ki se skrivajo za akronimom POSEBNI JAZ.

Simptomi narcistične motnje za akronimom SPECIAL ME vključujejo:

Občutek lastne pomembnosti , tj. občutek lastne pomembnosti

Preokupacija z močjo, lepoto ali uspehom

Z naslovom , tj. občutek privilegiranosti

Človek je lahko samo v bližini ljudi, ki so pomembni ali posebni , je lahko v bližini ljudi, ki se mu zdijo pomembni ali posebni

Medosebno izkoriščanje za lastno korist ; nagnjeni so k izkoriščanju drugih za lastno korist

Arogantni , ljudje so pogosto arogantni

Pomanjkanje empatije

Treba ga je občudovati ; narcis običajno pričakuje, da ga bodo drugi občudovali

Zavidajo drugim ali verjamejo, da jim drugi zavidajo ; narcisoidni ljudje so zavistni do drugih ali verjamejo, da so jim drugi zavistni

Če oseba dosledno izkazuje vsaj pet značilnosti akronima POSEBNI JAZ, izpolnjuje diagnostične kriterije za diagnozo narcistične motnje, pravi psihologinja.

Ljudje z narcisoidno osebnostno motnjo se težko soočajo z vsem, kar razumejo kot kritiko, in lahko:

postanejo nepotrpežljivi ali jezni, ko niso deležni posebnega priznanja ali obravnave

imajo velike težave pri interakciji z drugimi in se počutijo zaničevane

reagirajo z jezo ali prezirom in poskušajo omalovaževati druge ljudi, da bi se predstavili kot nadrejeni

imajo težave pri obvladovanju svojih čustev in vedenja

doživljajo velike težave pri soočanju s stresom in prilagajanju na spremembe

umakniti ali se izogibati situacijam, v katerih bi lahko naredili napako

počutijo se depresivno in slabo, ker niso popolni

čutiti negotovost, sram, ponižanje in strah pred razkritjem neuspeha

Narcisi niso slabi ljudje, njihovo vedenje je problematično. Pogojeni so, da verjamejo, da so posebni in da si zaslužijo, da se z njimi ravna bolje kot z drugimi ljudmi, in temu primerno pristopajo do sveta, pravi dr. Rosenthal.

Dve vrsti narcizma

Obstajata dve vrsti narcizma, ki imata lahko skupne lastnosti, vendar izvirata iz različnih izkušenj iz otroštva. in narekujejo različne načine, kako se bodo ljudje obnašali v odnosih.

Ločujemo torej med dvema vrstama narcizma:

grandiozen, odkrit narcisizem: nagnjeni so k bahanju in elitizmu; k takšnemu vedenju so nagnjeni najverjetneje zato, ker so jih v otroštvu obravnavali, kot da so nadrejeni ali nad drugimi. Ta pričakovanja jim lahko sledijo, ko odrastejo. Narcisoidni posamezniki z grandioznim narcizmom so agresivni, gospodovalni in pretiravajo s svojim pomenom. So zelo samozavestni in niso občutljivi. Ponavadi podcenjujejo dosežke drugih ljudi in so pogosto arogantni ter zlahka užaljeni.

ranljiv, prikrit narcizem: to vedenje je običajno posledica zanemarjanja ali zlorabe v otroštvu. Ljudje z ranljivim tipom narcizma so veliko bolj občutljivi in se z arogantnostjo skušajo zaščititi pred sramom zaradi morebitnega neuspeha. Čeprav nihajo med občutkom manjvrednosti in večvrednosti v odnosu do drugih, se počutijo užaljene ali tesnobne, ko jih drugi ne obravnavajo kot posebneže.

Kaj povzroča narcistično osebnostno motnjo?

Strokovnjaki niso povsem prepričani, zakaj nekateri ljudje razvijejo narcistično motnjo. Narcistična oseba ima pogosto subtilne razlike v strukturi možganov, vendar strokovnjaki niso prepričani, ali je to tisto, kar povzroča motnjo, ali se to zgodi zaradi narcistične osebnostne motnje.

Znani glavni dejavniki, ki prispevajo k razvoju narcistične motnje, so:

genetika: narcistični ljudje imajo starše ali bližnje sorodnike z diagnozo te motnje,

opazovanje in posnemanje: otroci lahko opazujejo, posnemajo in se učijo lastnosti in vedenja, ki se lahko razvijejo v narcistično motnjo.

negativne izkušnje iz otroštva: strokovnjaki menijo, da lahko obstaja povezava med negativnimi izkušnjami iz otroštva in razvojem narcistične motnje. Travma, zavrnitev, zanemarjanje in pomanjkanje podpore v otroštvu lahko prispevajo k razvoju narcističnih lastnosti.

starševski stil: pretirano popuščanje otrokom in pretirano zaščitniško ali tako imenovano helikoptersko starševstvo lahko privede do tega, da otrok odrašča in pričakuje in zahteva enako obravnavo kot starši ali skrbniki. To lahko otroku prepreči, da bi se naučil uravnavati lastne občutke in čustva, kar lahko prispeva k težavam pri obvladovanju čustev, ko stvari ne gredo po načrtih.

vpliv okolja: raziskave kažejo, da lahko okolje, v katerem otrok odrašča, vpliva na tveganje za razvoj narcistične osebnostne motnje. Zdi se, da je tveganje večje v kulturah, ki spodbujajo individualizem in osebno neodvisnost. Ljudje, ki odraščajo v kulturah, ki spodbujajo občutek skupnosti in kolektivnega delovanja, imajo manj možnosti za razvoj narcistične osebnostne motnje.

Kako se diagnosticira narcistična motnja?

Pri nekaterih ljudeh lahko traja leta ali celo desetletja, preden dobijo ustrezno diagnozo. Narcisoidni ljudje so diagnosticirani šele po izkušnji stresnega dogodka.

Nekateri primeri dogodkov ali okoliščin vključujejo:

pomembne negativne spremembe, kot sta izguba službe in bankrot,

razhod ali ločitev,

bolezen,

spremembe, ki vplivajo na sposobnost samostojnega življenja,

smrt bližnje ljubljene osebe.

Diagnoza narcistične osebnostne motnje običajno temelji na razpravi o obstoječih simptomih in njihovem vplivu na življenje osebe, pregledu, da se ugotovi, ali ima oseba telesno težavo, ki povzroča simptome narcistične motnje, in končno temeljiti psihološki oceni, ki jo opravi psihiatra, ki lahko vključuje izpolnjevanje vprašalnika.

Zapleti

Zapleti narcistične osebnostne motnje in druga stanja, ki se lahko pojavijo z njo, vključujejo:

težave v odnosih,

težave v službi ali šoli,

depresija in anksioznost,

druge osebnostne motnje,

motnja hranjenja, imenovana anoreksija,

telesne zdravstvene težave,

zloraba drog ali alkohola,

samomorilne misli ali vedenje.

Kako se zdravi narcistična osebnostna motnja?

Zdravljenje narcistične motnje običajno vključuje neko obliko psihoterapije, kot je dialektična vedenjska terapija (DBT), kognitivno vedenjska terapija (CBT), metakognitivna terapija ali skupinska terapija, ki lahko vključuje pare ali celotno družino.

Ker je terapevtskih metod ogromno, vam lahko usposobljen specialist priporoči terapijo, ki najbolj ustreza vašim potrebam.

Za zdravljenje narcistične motnje ni zdravil, obstajajo pa zdravila, ki zdravijo simptome, ki se pojavijo pri sorodnih stanjih, kot sta anksioznost ali depresija.

Če ima oseba z narcisoidno motnjo diagnozo depresije, bo zdravnik predpisal antidepresive, tistim, ki se počutijo tesnobne, pa anksiolitike.

Vir: www.telegram.hr