Kompulzivna masturbacija: ko stisko nadomesti pretirano spolno samozadovoljevanje

Vsi vemo, da samozadovoljevanje samo po sebi ni škodljiva spolna aktivnost. Izvajajo jo stari in mladi, samski ter osebe v partnerskem razmerju. Slednji samozadovoljevanje pogosto uporabljajo kot popestritev spolnosti ali kot nadomestek njenega pomanjkanja. Pa vendar lahko pri nekaterih posameznikih težnja po samozadovoljevanju postane pretirana do te mere, da jim uide izpod nadzora. V tem primeru takšno vedenje imenujemo tudi odvisnost od samozadovoljevanja. Slednje spada v večjo krovno kategorijo spolne odvisnosti, ki vključuje vrste zasvojenosti in kompulzivnega vedenja, kot je zasvojenost s spolnostjo, samozadovoljevanjem in pornografijo.

Za takšne osebe je značilno, da samozadovoljevanje vključijo v del dnevne rutine. To počnejo zjutraj, opoldne, zvečer ali kadarkoli vmes; ko so na določenem kraju; ko se jim nekaj ’zgodi’ ali ko doživijo neprijetne občutke. Pogosto izgubljajo cele ure za samozadovoljevanje, kar lahko privede do fizičnih poškodb spolnega organa.

Kako torej prepoznamo kompulzivno samozadovoljevanje? 

Čeprav je samozadovoljevanje nekaj običajnega, lahko sledeče vedenje pomeni, da ima oseba težave: 

→ Samozadovoljevanje vzame veliko časa: osebno in poklicno življenje trpi zaradi samozadovoljevanja, kar pomeni, da oseba izbere spolno samozadovoljitev pred drugimi vsakdanjimi obveznostmi in aktivnostmi. 

→ Oseba se samozadovoljuje tudi na javnih krajih ali v prostorih, kjer to običajno ni najbolj primerno (npr. v službenih toaletah ali prazni pisarni).

→ Potrebo po samozadovoljevanju oseba občuti tudi takrat, ko nima potrebe in ni vzburjena. 

→ S pomočjo samozadovoljevanja se oseba spopada z negativnimi čustvi (osamljenost, žalost, jeza ...).

→ Med samozadovoljevanjem ali po njem se oseba počuti krivo ali vznemirjeno. 

→ Pogosto razmišljanje o samozadovoljevanju.

Kakšni so vzroki? 

Zelo pogosto imajo takšne osebe težave s tesnobo ali depresijo, ki jo obvladujejo s pomočjo samozadovoljevanja. Na ta način se vsaj začasno samopomirijo, si dvignejo razpoloženje, se sprostijo in zmanjšajo stresna občutja. Včasih so v ospredju tudi čustvene bolečine, ki so posledica življenjskih okoliščin, posameznik pa jih skuša potlačiti s pomočjo samozadovoljitve. Pri tem gre pogosto za čustvene, fizične ali spolne travme v najzgodnejših letih življenja.

Ker mnogi posamezniki na samostojno spolno stimulacijo še vedno gledajo kot na nekaj sramotnega, umazanega, grešnega, prepovedanega, o njej običajno ne razpravljajo z drugimi, zato takšno vedenje dolgo časa ostane prikrito. Tudi če poskušajo prenehati ali omejiti samozadovoljevanje, je to pogosto brez uspeha. Sčasoma to počnejo vse pogosteje in bolj intenzivno ali pa ob tem potrebujejo vse bolj nenavadno spolno vsebino. Takšna oseba ne poišče strokovne pomoči zaradi masturbacije, ker na svoje spolno vedenje ne gleda kot na vir svoje nesreče, pač pa zaradi tesnobe, depresije, občutka osamljenosti, izoliranosti ter nezmožnosti oblikovanja intimnih odnosov z drugimi.

Okrevanje zahteva dolgotrajno psihoterapijo pri strokovnjaku za spolne odvisnosti in obiskovanje podpornih skupin. Ker pod kompulzivnim vedenjem pogosto ležijo duševne težave, nekateri potrebujejo tudi medikamentozno zdravljenje. Vsekakor pa tovrstna motnja poleg omenjenega zahteva prestrukturiranje življenjskega stila in vrednot. Pomembno si je vzeti čas za aktivnosti, ki pomagajo preusmeriti pozornost (npr. šport, aktivnosti v naravi, novi hobiji ...) Razmisliti je vredno tudi o zmanjšanju stigme, ki jo oseba čuti glede samozadovoljevanja. Morda so v ozadju tudi verski, kulturni in duhovni vplivi, ki se jih oseba ne zaveda in segajo iz zakoreninjenih prepričanj staršev. Pomembno je biti prisoten v osebnih odnosih in načrtovati kakovostno preživet čas z najbližjimi družinskimi člani in prijatelji. To lahko pomaga ublažiti potrebo po samozadovoljevanju in okrepi občutek pripadnosti. Nenazadnje pa je pomembno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki vodijo v potrebo po zadovoljitvi. K pretiranemu samozadovoljevanju lahko vodijo tudi osamljenost, dolgčas, stres, težke življenjske okoliščine. V tem primeru je pomembno najti druge dejavnosti, ki blažijo negativna občutja. 

Če sumite, da se spopadate s kompulzivnim samozadovoljevanjem, vedite, da niste sami. Če sami ne morete ublažiti svojih nagonov in se vse težje osredotočate na odnose ali delo, poiščite pomoč pri usposobljenem strokovnjaku.