Narcistična osebnostna motnja je sodeč po raziskavah prisotna pri 0,5 odstotka populacije, kar pomeni, da naj bi imel to motnjo vsak 200. posameznik. Tri četrtine teh oseb je moških. Vsaka oseba z narcistično osebnostno motnjo letno zagreni življenje najmanj petim ljudem, zlorabe pa običajno trajajo več let. Pri tej motnji posameznik z grandioznimi fantazijami o sebi in samoidealizacijo zakriva občutek lastne manjvrednosti, zato je zelo ogrožen in ranljiv.
Za osebo, ki trpi za narcistično osebnostno motnjo, je značilno, da svoj pogled na svet jemlje kot edinega pravilnega – z najboljšimi nameni. Čeprav se zdi, da gre za samozavestno osebo, je vse prej kot to, saj se v ozadju skrivata načeta samopodoba in velika občutljivost na vsakršno, tudi najmanjšo, kritiko. Perfekcionizem je njihova obramba, saj želijo s tem patološki narcisi preprečiti razvrednotenje, njihova reakcija na občutek sramu pa je najpogosteje bes in razvrednotenje tistega, kar jih je prizadelo. Mnogi so žrtve narcističnih zlorab. 1. junij je namenjen prav temu, saj gre za svetovni dan narcistične zlorabe in zavedanja njenih posledic. Narcistična zloraba je lahko čustvena, telesna, pa tudi spolna.
Narcistična osebnostna motnja se kaže v grandioznosti, potrebi po občudovanju, pomanjkanju sočutja, občutenju lastne pomembnosti, npr. pretiravanje o lastnih dosežkih in tem, da bodo drugi opazili njihovo superiornost, sanjarjenju o uspešnosti, lepoti, popolni ljubezni in moči, prepričanju o lastni posebnosti in enkratnosti, izkoriščanju drugih za dosego lastnih ciljev, neprepoznavanju čustev drugih, nevoščljivosti, nadutosti, želji oz. zahtevi po občudovanju ter stalni potrebi po priznavanju s strani drugih.
Ločimo odkrit in prikrit tip narcistične osebnostne motnje. Ekshibicionistični narcis (odkrit tip) se ima za večvrednega in razvrednoti druge. V očeh drugih je ukazovalen, manipulativen, karizmatičen in nečimrn. Ločimo dva podtipa odprtega narcisa, in sicer omnipotentnega in grandioznega narcisa (globlje oškodovane narcistične osebe, tudi maligni narcisi). Slednji je prepričan, da je upravičen do vsega, in to domala brez vsakršnega truda. Prepričan je, da je izjemen že sam po sebi in da mu zato pritiče poseben status. Značilen je za posameznike, ki vrednotenje gradijo zlasti na zunanji podobi. Zelo radi govorijo o svoji veličini oz. izjemnosti in pri tem radi pretiravajo. Prepričani so, da bodo drugi opazili njihovo večvrednost brez vidnih rezultatov uspešnosti. Imajo izjemno visoka pričakovanja in so prepričani, da jih lahko razumejo zgolj tisti, ki so jim enaki. Iztiri jih že najmanjša kritika, ki lahko sproži hud bes. So bolj ali manj brez vesti in ker njihovi nadzorni mehanizmi velikokrat ne delujejo, je njihovo obnašanje često zelo uničevalno. Njihovo obnašanje meji na psihopatsko osebnostno motnjo. Zaradi notranje praznine potrebujejo zunanje potrditve, zato jim pravimo tudi navidezne osebnosti. Ko jim okolje da potrditev, se počutijo vznesene, druge pa prezirajo. Kadar te potrditve okolja ni, postanejo depresivni, zavidljivi in čutijo sram. Kadar niso zadovoljni, je lahko to za bližnje boleče.
Visoko funkcionalne narcistične osebe (omnipotentni podtip) so navzven videti samozavestne in z rušilno močjo. So družbeno privlačni, očarljivi in prilagodljivi, čeravno nimajo najboljših zmožnosti ustvarjanja čustvene bližine. V primeru družine mora družinsko življenje navzven delovati popolno. Ker jim manjka pristnosti, to praznino zapolni poklicna vloga, ki zagotavlja dotok občudovanj za dosežke, za katere so se pripravljeni neskončno potruditi. So perfekcionisti in pogosto tudi deloholiki. Zanje je tudi najboljše komajda dobro. Radi so brezobzirni in ker so tekmovalni, pogosto izkoriščajo druge za dosego lastnih ciljev. Kako zelo ranljiva je njihova samopodoba, razgali serija neuspehov, saj to načne njihovo zunanjo podobo. Za neuspehe krivijo druge, jih skušajo prikriti in se nanje odzovejo zelo čustveno. Ob tem se vedejo manipulativno, agresivno, preračunljivo in tudi maščevalno.
Ko govorimo o prikriti narcistični motnji, govorimo o posameznikih, ki so navzven videti skromni. Običajno so manj uspešni, v sebi pa gojijo nadrealistične fantazije. Prav tako so zelo ranljivi, čutijo tesnobo, osamljenost, navdaja jih občutek neustreznosti. Menijo, da so preobčutljivi, in radi poudarjajo svojo manjvrednost. Hvalijo se s skromnostjo in na ta način razvrednotijo od njih uspešnejše posameznike. Zavidajo tistim, ki so na vrednostni lestvici nad njimi, in želijo imeti tisto, kar imajo drugi zaradi sreče. Njihov obrambni mehanizem je pretirana velikodušnost, a čeprav radi pomagajo drugim, pričakujejo, sicer prikrito, občudovanje in poseben status. S tem ko pomagajo drugim in se počutijo manjvredne, negujejo občutek, da so dobri in boljši od pomoči potrebnih. Sami redko prosijo za pomoč, kar poudarja njihovo skromnost. Tovrstni posamezniki so neredko pripadniki raznih gibanj, idelogij oz. določenega življenjskega sloga, ki da je superiornejši od sloga drugih.
S čim se izdaja narcis? Večinoma govori o sebi, drugih ne sliši, pogovor obrne nase, ne spoštuje mej, nima pravega občutka, ne spoštuje besede 'ne', ima veliko potrebo po nadzoru, vedno ima prav, njihova bližina nas energijsko izčrpava, navidezno je najboljši v vsem, je nefleksibilen, ne zna se pogovarjati argumentirano, je hitro užaljen, ljubosumen, izprašuje, ve, kaj je najbolje za druge, in ni zmožen validacije.
Dejavniki tveganja narcistične osebnostne motnje so pomanjkanje starševske naklonjenosti v mladosti, nezanesljiva starša, pretirano hvaljenje, razvajanje, starševsko zavračanje otrokovih potreb in neupoštevanje njegovih strahov, manipulativni vzorci in čustvene zlorabe v mladosti.
Obstaja tudi zdrav narcisizem, čemur pravimo zdrava ljubezen do sebe, kar pomeni, da se sprejemamo takšne, kakršni smo. Pozitivno vrednotenje samega sebe je osnovano na zavedanju o svojih prednostih, istočasno pa se zavedamo svojih pomanjkljivosti, ki pa nas ne razvrednotijo. Za razliko od patoloških narcisov zdravi narcisi premorejo refleksijo, zmožni so prevzeti delež odgovornosti in na podlagi napak in neuspehov ubrati drugo pot. Pripravljeni so se opravičiti in popraviti nastalo škodo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV