Slovenski hokejski as na smrt bolan, reši ga lahko le to

Hokejska zveza Slovenije (HZS) bo v sklopu priprav naših hokejistov pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Rigi maja prihodek od prodanih vstopnic na prijateljskih tekmah namenila družini nekdanjega risa Aleša Kranjca, in sicer za pomoč pri zdravljenju. Kranjc je bil dolgoletni član naše izbrane vrste in je na 198 tekmah v dresu reprezentance zabil 25 golov in podelil 46 podaj, v svoji bogati karieri pa je 41-letni nekdanji hokejist in oče Juliana in Zoe Sophie oblekel tako dres Olimpije kot Jesenic ter igral za številne klube v tujini, in sicer v sosednji Avstriji, Rusiji, Nemčiji, na Madžarskem in Češkem.

Žal se zadnja leta nekdanji odlični branilec, ki je veljal za tihega, mirnega in skromnega, ubada z zahrbtno boleznijo – amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Za boleznijo je zbolel pri 39, zaradi česar je moral po trojni kroni z Olimpijo drsalke obesiti na klin. Bolezen je prišla iznenada in udarila kot meteor ter uničila tisto, od česar je Aleš živel – gibanja. Dolgi dve leti je ob pomoči žene Andreje Kranjc in zdravnikov skušal odkriti, kaj je narobe z njegovim telesom, v tem času pa je bilo njegovo gibanje vedno bolj omejeno. Nato je vendarle prišla kruta diagnoza – ALS. Gre za bolezen, ki ne prizanaša, a je upanje prižgala klinika v ZDA, ki je specializirana za tovrstno zdravljenje, ki sicer ne zagotavlja uspeha, ponuja pa upanje. Ker so stroški zdravljenja izjemno visoki, Aleš z družino vsega ne more pokriti sam, zato se je sicer s težkim srcem obrnil po pomoč.

Kaj je amiotrofična lateralna skleroza?

ALS je znana tudi kot Lou Gehrigova bolezen oz. progresivna spinalna amiotrofija. Gre za bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona. Povzroča postopno propadanje in odmiranje nevronov, ki so zadolženi za uravnavanje mišičnih dejavnost, in vodi do 100-odstotne paralize. ALS namreč povzroča atrofijo mišic (odmiranje vseh mišic) in se kaže s spastičnimi znaki, pa tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev. Z njo začnemo izgubljati sposobnost govora, hranjenja in tudi dihanja. Gre za napredujočo bolezen, ki tudi zelo hitro napreduje, zato je pričakovana doba bolnika do nekje treh let. V več kot 90 odstotkih primerov vzrok ni znan, v nekaj odstotkih primerov pa je bolezen podedovana. Prvi je ALS opisal Charles Bell leta 1824, ime pa je dobila kasneje. Bolezen, ki sodi med t. i. nevrodegenerativne bolezni (te povzročajo postopno propadanje različnih delov živčevja), je v svetovnem merilu postala znana leta 2014 s pomočjo kampanje ozaveščanja s posnetki polivanja z mrzlo vodo – t. i. izziv z ledenim vedrom. Najpogosteje se ALS pojavi med 50. in 70. letom starosti, lahko pa tudi že pri otrocih, potek bolezni pa se od bolnika do bolnika razlikuje. Pri mlajših lahko bolezen traja tudi desetletja, v najhujših primerih pa bolnik umre po nekaj mesecih.