To bi se zgodilo, če bi se nehali tuširati

Prepogosto umivanje s kože lahko spere naravno zaščito. Mikrobiolog Jason Tetro je pojasnil, da – z izjemo genitalij – prhanje v resnici ni potrebno, če lahko odmislite smrad. Umivanje oz. skrb za osebno higieno je sicer postala človekova vsakdanja rutina. Strokovnjaki priporočajo, da se v poletnih mesecih, ko se pogosteje potimo, tuširamo enkrat dnevno, pozimi pa zgolj na vsake dva dni. Naša koža ima naravno zaščito v obliki sebuma (izloček lojnic), ki ohranja njen naravni sijaj in pH vrednost, zato je treba po besedah nekaterih strokovnjakov umivanje omejiti na minimum, da se izognemo morebitnim zdravstvenim težavam zaradi pretirane higiene.

Kot poudarja dr. Robert Shmerling, je lahko vsakodnevno tuširanje celo slabo za vaše zdravje. ''Umivanje in drgnjenje kože odstranjuje naravna olja in zdrave bakterije, zato lahko ta postane suha, razdražena in srbeča,'' kar še posebej velja za starejše, katerih koža je tanjša, manj hidrirana in bolj občutljiva. Takšna koža pa omogoča bakterijam, da se prebijejo globlje v telo. ''Prhamo se bolj ali manj iz estetskih razlogov,'' pa meni dr. Elaine Larson, strokovnjakinja za kužne bolezni. ''Ljudje so prepričani, da se umivajo iz higienskih razlogov, da bodo čisti, toda z bakteriološkega vidika je to popoln nesmisel. Prepogosto umivanje lahko predre kislinski plašč, ki služi kot naravna zaščita kože, zaradi česar je bolj dovzetna za bakterije in viruse.'' Številni zdravniki so prepričani, da mora biti naš imunski sistem izpostavljen določenim mikroorganizmom in umazaniji, da ustvari protitelesa, v nasprotnem primeru to vodi v razvoj oz. bolj pogost pojav alergij, astme, avtoimunih bolezni in sladkorne bolezni (diabetesa). ''Naše telo je dobro naoljen stroj sam po sebi,'' razloži dermatolog dr. Brandon Mitchell. ''Ljudje se prepogosto tuširajo. Vsak dan je absolutno preveč,'' dodaja. Za njegove pojme je povsem dovolj tuširanje enkrat ali dvakrat tedensko. Strokovnjaki prav tako priporočajo, da se tuširate kratek čas in pri tem uporabljate mlačno vodo, saj pretiravanje s časom in visoko temperaturo kožo izsuši. ''Pozimi je zrak bolj suh, prostori pa ogrevani, zato je koža bolj suha, prepogosto tuširanje pa še poslabša stanje kože,'' še pove Mitchell. Tetro meni, ''da bi lahko brez prhanja zdržali, kolikor dolgo bi želeli, ne da bi s tem pretirano ogrožali svoje zdravje''. V isti sapi dodaja, da je priporočljivo, da ''si zaradi negativnih učinkov fekalnih bakterij vsakih nekaj dni umijemo predel spolovil, saj okužbe lahko vodijo do infekcije urinarnega trakta, sicer pa lahko telo poskrbi samo zase,'' kar je posledica vzajemnega delovanja mikrobov in imunskega sistema, pri čemer največje delo opravijo zdrave bakterije, ki prebivajo na koži. Če torej lahko spregledate oz. odmislite smrad – kar je posledica potenja, bakterij in mrtve kože – se vam po mnenju številnih strokovnjakov tuširati zares ni treba, po besedah Tetra tudi po vadbi ne. In kaj se zgodi s kožo, ki eno leto ni bila deležna umivanja? Na njej se naredi rožena plast (stratum corneum).

Kaj pa umivanje las? Po besedah strokovnjakov za lase bi se morali tisti, ki imajo tanke in občutljive lase, izogibati prepogostemu šamponiranju, kar pomeni ne več kot dvakrat tedensko. To ohranja naravno proizvodnjo naravnih olj – naši lasje imajo naravno vsebnost olja pribl. tri do šest odstotkov – in potrebno vlažnost las, poudarja strokovnjakinja Andrea L. Hayden. Tisti z grobimi in skodranimi lasmi pa bi si morali lase s šamponom umivati zgolj enkrat tedensko ali še redkeje, saj takšni lasje potrebujejo dlje časa za proizvodnjo naravnih olj – vmes si po potrebi lase osvežite z balzamom ali s spiranjem.