O HPV z dr. med., spec. krg. Urško Kogovšek: ''Stigmatizacija analnih spolnih odnosov je neumnost, ki izvira iz nevednosti''

Kako bi na kratko pojasnili, kaj je HPV, ki velja za najbolj pogosto spolno prenosljivo okužbo? Kako se HPV prenaša? Zgolj prek spolnih odnosov ali tudi prek drugih (intimnih) stikov?

HPV, humani papiloma virusi, predstavljajo populacijo več kot 200 različnih podtipov papilomavirusov. Cca. 45 se jih večinoma prenaša spolno prek sluznic in kože, mnogo redkeje pa tudi z drugimi kontakti. Gre za viruse z dolgo latentno dobo. To pomeni, da se lahko znaki pokažejo šele po več tednih, mesecih, celo letih. Lahko pa nikoli. Okužba večinoma spontano mine. Povsem običajno je, da se okužimo večkrat v življenju, z različnimi podtipi virusov.

Kakšen virus je  HPV-virus?

Papilomavirusi, kamor sodijo virusi HPV, so majhni virusi DNA, vsebujejo dvojnovijačni DNA genski zapis.

HPV-virusi ne ločijo spola, zakaj se potem večinoma cepijo zgolj dekleta? Kaj pa dečki? Bi se ti morali cepiti ravno tako? Je cepivo pri njih enako učinkovito?

Virusi ne ločijo niti spola niti starosti. Okuži se lahko vsak. Večina okužb se izrazi na področju spolnih organov, ustnega dela žrela in zadnjika. Za nevarni potek okužbe je najbolj dovzeten maternični vrat, zato so bila prva cepljenja uvedena za deklice. Na osnovi tega je bila dokazana učinkovitost cepljenja za zmanjšanje pojavnosti raka na materničnem vratu. Cepivo enako dobro zaščiti tudi druge dele telesa: vagino, nožnico, zadnjik, penis, žrelo. Torej cepivo zaščiti tudi dečke. Cepiti bi se morali vsi in to v zgodnjem obdobju življenja.

Pa je smiselno tudi cepljenje odraslih in tistih, ki so bili v preteklosti že okuženi?

Je smiselno. S tem pomembno zmanjšamo obremenitev na račun morebitnih novih okužb. Seveda pa cepivo ne bo odstranilo že prej obstoječe okužbe ali bolezni.

Koliko vrst HPV-virusov oz. sevov sploh poznam? Kako valentna so trenutna cepiva in kako dobro delujejo proti HPV?

Cepivo proti HPV je zelo učinkovito in varno. Torej sevov je zelo veliko, človeku nevarnih pa le nekaj. Nekateri sevi (HPV 6, 11) povzročajo le neprijetne bradavice (kondilome), nekateri pa so bolj nevarni in lahko povzročajo predrakave ali rakave spremembe na vseh zgoraj naštetih organih. Cepivo, ki se trenutno uporablja v Sloveniji je 9-valentno in nudi zaščito pred okužbo s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in žrela, pa tudi pred manj nevarnima genotipoma HPV (6, 11).

Ločimo onkogene in neonkogene tipe sevov oz. HPV-virusa. Kaj to pomeni?

Onkogeni sevi povzročajo spremembe na celičnem nivoju. Ob vztrajanju teh pride do predrakavih sprememb na organu (npr. maternični vrat, zadnjik itd.). Pogosto se okužba sama razreši in izgine. Včasih se popravijo tudi tkiva, ki so že imela predrakave spremembe in smo jih potrdili z brisom ali biopsijo. Pogosto te spremembe vztrajajo vse življenje ali pa celo napredujejo v rakavo spremembo, ki se lahko neprepoznana pomembno veča in širi.

Kateri so najpogostejši onkogeni tipi HPV-virusa? Je zgolj zanje značilno, da jih povzroča večje število spolnih partnerjev?

Večje število spolnih partnerjev pomeni večje tveganje za okužbe z več različnimi sevi, tudi onkogenimi. In seveda se to tveganje sešteva, ker so tudi ti partnerji lahko imeli enega ali več partnerjev ... Z več partnerji se tveganje veča. Pa ne samo tveganje za HPV okužbo z onkogenimi sevi ali kondilomi. Poveča se tudi tveganje za okužbo s sifilisom, klamidijo, gonorejo, HIV-om in tudi opičjimi kozami. Nemalokrat se te okužbe prenašajo kar v paketih.

V času pandemije koronavirusa je zaupanje v cepljenje nekoliko upadlo, saj informacije niso bile vedno transparentne. Kako se stroka bori proti lažnim novicam, politiki? Je precepljenost proti temu virusu v zadnjih dveh letih zaradi poudarka na covidu-19 upadla?

Stroka je dolžna informirati laično in strokovno javnost. Primerno podane, ustrezne informacije, podprte s podatki, so pravi pristop. Poskrbeti moramo tudi za ozaveščenost vsega zdravstvenega osebja. Vedno bodo prisotni dvomljivci in nasprotniki. A teh je majhen delež. Kdor želi pridobiti relevantne informacije, jih lahko. Strokovnjaki se trudimo, da bi bilo teh informacij dovolj na razpolago. Ljudje morajo vedeti, da s cepljenjem preprečijo nastanek raka. Po vsej Evropi se je v obdobju pandemije COVID cepilo manj ljudi proti HPV. Razlogov je več, a se trend že obrača nazaj.

Kakšno je danes zaupanje javnosti in staršev do cepljenja? Na višji ali nižji ravni kot nekoč?

Ne gre samo za zaupanje. V glavnem gre za nepoznavanje, včasih za dezinformacije ali pa vsaj za pomanjkanje informacij. Če bi straši razumeli, da s cepljenjem zaščitijo svojega otroka pred rakom, ne bi oklevali. 

Okužba s HPV-virusom je tudi pri moških vzrok za nastanek številnih, tudi kroničnih bolezni. Kakšne so najhujše možne posledice, če virus ostane neodkrit? Kako lahko pride do raka in katere so najpogostejše bolezni in vrste raka, ki se iz tega razvijejo? Najpogosteje se HPV razkrije tako, da povzroči genitalne bradavice, drži?

Najpogosteje ne vemo, da smo okuženi. Okužba sama večinoma ne povzroča nobenih simptomov. Bradavice se pojavijo le v nekaterih primerih. Najpogosteje se predrakave spremembe razvijejo pri osebah, ki sodijo v rizične skupine in se pri moških pokažejo v zadnjiku in niso vidne s prostim očesom. Če ne gre za bradavice in so spremembe vidne ali tipne, se je najverjetneje že razvil rak. Iz tega razloga so za osebe iz rizičnih skupin pomembni preventivni pregledi pri proktologu, ki se odloči, ali je potrebna napotitev na visokoresolucijsko anoskopijo (HRA). HRA je preiskava, ko strokovnjak zadnjik in predel ob zadnjiku pregleda z veliko povečavo in z barvanji. Rizične skupine za razvoj predrakavih sprememb in raka so (naštete padajoče po rizičnosti): 

- HIV pozitivni moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, 

- HIV pozitivne osebe,

- moški, ki imajo spolne odnose z moškimi,

- osebe, ki so že imele raka na spolovilih, 

- osebe, ki imajo transplantiran soliden organ,

- druge močno imunsko oslabljene osebe.

Strokovnjaki pričakujemo, da bodo v prihodnosti najbolj rizične osebe napotene na presejalne preglede.

Kako dolgo lahko virus ostane z nami oz. se ga sploh da znebiti? Lahko sam izzveni? Kako, če sploh, se to bolezen zdravi (kurativa) in kako jo je mogoče preprečiti?

Prej sem pojasnila, kakšna so tveganja, in ta tveganja nas usmerijo k temu, s čimer lahko tveganje zmanjšamo. Prvo je cepljenje, sledi način življenja in dobro splošno zdravje, saj je imunski sistem naš zaveznik.

Kurativa, zdravljenje, je na voljo, a je treba bolezen pravočasno odkriti. Predrakave spremembe odstranjujemo z minimalno invazivnim kirurškim posegom, ablacijo, ki ga je pogosto treba ponavljati. S tem pomembno zmanjšamo tveganje za napredovanje v rakavo bolezen.

Kako lahko HPV preprečimo? S cepljenjem pred prvim spolnim odnosom? Kaj je naše najmočnejše orožje? Kaj je najboljša preventiva in ali kondom pomaga?

Cepljenje in cepljenje. Kondom pa pomaga tudi pred prenosom drugih bolezni.

Je javnost premalo ozaveščena o tej prikriti bolezni? O njej se javno definitivno premalo govori. Je razlog za to, ker so spolno prenosljive bolezni še vedno stigmatizirane?

Menim, da je v sodobnem času ta stigmatizacija popolnoma nepotrebna in izvira iz nepoznavanja. Okuži se lahko vsak, tudi tisti, ki nikoli ni imel nobene vrste spolnega odnosa. Razlika je samo v verjetnosti in tveganju. Stigmatizacija analnih spolnih odnosov je neumnost, ki izvira iz nevednosti. Marsikdo namreč še vedno zmotno misli, da je s HPV povezan rak zadnjika posledica analnih spolnih odnosov. Ni.

Kje je po številu okužb Slovenija v primerjavi z drugim državami?

Slovenija je žal na tem področju povsem primerljiva z zahodnimi razvitimi državami, kar pomeni, da pojavnost s HPV povezanih rakov v zadnjih desetletjih strmo narašča. Izjema je rak materničnega vratu, kjer se že pozna učinek preventivnih programov, tudi cepljenja deklic.

Zakaj je pri moških prevalenca HPV okužb visoka skozi vse življenje, ženske pa večinoma obolevajo za njim v mladosti?

Te razlike deloma lahko pojasnimo z razlikami v spolnem vedenju v različnih življenjskih obdobjih in z različno občutljivostjo tkiv.

HPV povzroča tudi raka penisa in zadnjika. Kako usodna sta ta dva, kako poteka zdravljenje in kako sta usodna za naše spolno življenje?

Rak penisa in rak zadnjika sta zelo hudi bolezni, ki lahko ogrozita tudi življenje, ne samo spolno. V povsem začetni fazi lahko pomagamo brez večjih posledic. Ko pa so spremembe večje od 2 cm, je potrebno obsevanje, včasih tudi amputacija, in kvaliteta življenja se pomembno poslabša tudi, če je zdravljenje uspešno. Zato še enkrat poudarjam: Dragi starši. Otrokom svetujte cepljenje proti HPV. S tem jih lahko obvarujete pred rakom več organov (maternični vrat, vagina, penis, vulva, žrelo, zadnjik). Le želimo si lahko, da bi imeli cepljenja, ki bi preprečila nastanek tudi ostalih rakov.