Tako lahko preprečite inkontinenco

Inkontinenca, ki je pogosto zapostavljena in stigmatizirana, je težava, s katero se sooča na milijone ljudi po vsem svetu, še posebej starejša populacija.

Ta zdravstvena težava lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, vodi v občutek sramu, zmanjšano samozavest in socialno izolacijo. Toda dobra novica je, da obstajajo številne rešitve in strategije, ki lahko pomagajo v boju proti tej težavi.

Kaj je inkontinenca?

Inkontinenca je nezmožnost nadzora nad uriniranjem, kar pomeni nehoteno izločanje urina. Nastane zaradi izgube ali zmanjšanja nadzora nad mišicami, ki so odgovorne za zadrževanje urina. Ta težava je lahko različno težka, od občasnega uhajanja nekaj kapljic urina ob kihanju ali kašljanju do popolnoma nenadzorovanega praznjenja mehurja. Vrste inkontinence lahko razdelimo na:

- akutno inkontinenco, ki se pojavi zaradi nenadnih sprememb v sečilih (okužba, povečan volumen urina) ali sprememb zmožnosti uriniranja,

- kronično inkontinenco, ki je posledica kroničnih stanj in jo lahko razdelimo glede na vrsto motenj, ki obstajajo pri določenih ljudeh.

Najpogostejše vrste inkontinence glede na vzrok so:

- stresna inkontinenca: pojavi se, ko povečan pritisk na mehur (med dejavnostmi, kot so smejanje, kihanje ali dvigovanje težkih predmetov) povzroči uhajanje urina,

- urgentna inkontinenca: značilna je nenadna, močna potreba po uriniranju, ki je pogosto povezana s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem,

- mešana inkontinenca: kombinacija stresne in urgentne inkontinence,

- prelivna inkontinenca: ko mehur ne more popolnoma izprazniti urina, kar vodi do uhajanja majhnih količin urina; najpogosteje se to zgodi zaradi povečane prostate.

Kaj je vzrok za inkontinenco?

Urinsko inkontinenco lahko povzročijo številni dejavniki, vključno z akutnimi in kroničnimi stanji. Vsaka vrsta inkontinence zahteva drugačen pristop pri diagnosticiranju in zdravljenju, odvisno od vzroka.

Akutna inkontinenca je običajno prehodna in nastane kot posledica prehodnih stanj, medtem ko je kronična inkontinenca dolgotrajna in pogosto povezana s kroničnimi boleznimi ali strukturnimi težavami urinarnega sistema.

Vzroki akutne inkontinence

- Okužbe sečil: Okužbe povzročajo draženje mehurja in povečajo potrebo po uriniranju, kar lahko povzroči nehoteno uriniranje. To stanje je pogosto reverzibilno po zdravljenju okužbe.

- Omejena mobilnost: Ljudje, ki zaradi bolezni, poškodbe ali operacije začasno izgubijo sposobnost gibanja, imajo lahko težave pri pravočasnem odhodu na stranišče, kar vodi v inkontinenco.

- Duševna zmedenost: Na primer pri deliriju lahko povzroči izgubo nadzora nad funkcijami sečil.

- Neželeni učinki nekaterih zdravil: Diuretiki, antidepresivi in pomirjevala lahko povečajo nastajanje urina ali vplivajo na delovanje mehurja in povzročijo začasno inkontinenco.

- Povečan vnos tekočine: Uživanje velikih količin tekočine, zlasti diuretikov, kot sta kava ali alkohol, lahko začasno preobremeni mehur.

- Psihološki vzroki: Intenziven stres ali tesnoba lahko pri nekaterih ljudeh povzroči nehoteno uriniranje, čeprav so ti primeri običajno kratkotrajni.

Vzroki kronične inkontinence

- Oslabelost medenične muskulature pri ženskah, ki so imele večplodno nosečnost: Večplodna nosečnost lahko oslabi medenične mišice, ki podpirajo mehur in nadzorujejo sfinktre, kar povzroči stresno inkontinenco.

- Šibkost sfinktra po operaciji nožnice ali prostate: Po operaciji se lahko pojavi poškodba sfinktra, mišice, ki nadzoruje odpiranje mehurja, kar povzroči nehoteno uhajanje urina.

- Medenični prolaps pri ženskah: Pri nekaterih ženskah se lahko medenični organi zaradi oslabelih mišic spustijo (prolapsirajo) v medenično votlino, kar dodatno pritiska na mehur in povzroča inkontinenco.

- Poškodbe živčnega sistema: Bolezni, kot so multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, možganska kap ali poškodba hrbtenjače, lahko motijo signale med možgani in mehurjem, kar povzroči motnje nadzora uriniranja.

- Duševne ali psihološke spremembe: Alzheimerjeva bolezen, demenca ali depresija lahko zmanjšajo sposobnost osebe, da prepozna potrebo po uriniranju ali pravočasno reagira, kar povzroči inkontinenco.

- Rak mehurja: Tumorji v sečnem sistemu lahko povzročijo fizično obstrukcijo ali draženje mehurja, kar povzroči inkontinenco.

- Poškodbe živcev ali mišic po medenični operaciji ali obsevanju: Nekateri postopki ali terapije, kot je radioterapija, lahko poškodujejo živce in mišice, odgovorne za nadzor uriniranja, kar povzroči trajne težave z inkontinenco.

Diagnoza in zdravljenje inkontinence

Diagnosticiranje inkontinence vključuje vrsto testov za določitev vrste in resnosti težave. Eden najpogostejših testov je analiza urina, ki izključuje okužbe ali druge težave z urinom. Poleg tega lahko testi za merjenje delovanja mehurja, urodinamski testi, omogočijo vpogled v kapaciteto in funkcionalnost mehurja.

Zdravljenje je odvisno od vzroka in vrste inkontinence. Nekatera zdravljenja, ki so na voljo, vključujejo:

- zdravila: za zmanjšanje čezmerno aktivnega sečnega mehurja se uporabljajo antiholinergiki in zaviralci alfa,

- fizioterapijo: zelo učinkovite so lahko vaje za krepitev medeničnih mišic, znane kot Keglove vaje,

- kirurške posege: v težjih primerih je operacija lahko možnost, zlasti pri stresni inkontinenci.

Pri mnogih bolnikih lahko spremembe življenjskega sloga, kot sta zmanjšanje vnosa kofeina in nadzorovanje telesne teže, znatno izboljšajo simptome.

Naravne rešitve: čaj proti inkontinenci

Tistim, ki imajo raje naravne pristope, lahko nekateri zeliščni čaji pomagajo pri lajšanju simptomov inkontinence. Za izboljšanje zdravja sečil se na primer pogosto priporoča čaj iz brusnic ali kopriv. Brusnica je znana po svojem antibakterijskem učinku, kopriva pa lahko pomaga okrepiti tonus mehurja in zmanjša vnetje.

Preden se odločite za uporabo zeliščnih pripravkov, je seveda pomemben posvet z zdravnikom, da se izognete morebitnim interakcijam z drugimi zdravili, ki jih jemljete.

Vir: telegram.hr