Ravnovesje je vedno pomembno, še posebej ko gre za zdravje. Ko pomislimo na hormonsko neravnovesje, pogosto pomislimo na ženske, a tudi moški se lahko znajdejo v hormonskih težavah. V središču zgodbe je testosteron, androgeni hormon, ki nastaja v Leydigovih celicah moških testisov. Njegov nastanek je pogojen z delovanjem luteinizirajočega hormona (LH), ki ga proizvaja sprednji reženj hipofize.
Najpogostejše endokrinološke motnje delovanja in ravnovesja spolnih hormonov pri moških so posledica hipogonadizma, to je zmanjšanega izločanja testosterona.
Hipogonadizem in posledično pomanjkanje tega moškega hormona sta povezana tudi z drugimi patološkimi stanji. Kot so oslabljena spermatogeneza (razvoj semenčic), zmanjšan volumen testisov, ginekomastija, zmanjšana mišična in kostna masa. Vse več je dokazov o povezavi med pomanjkanjem testosterona in presnovnimi komorbidnostmi. To so povezane presnovne bolezni, kot so debelost, insulinska rezistenca, presnovni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 .
Zmanjšano izločanje testosterona štejemo za primarno, če je patološki substrat pomanjkanje testosterona na ravni samih testisov in to vrsto pomanjkanja spolnih hormonov imenujemo hipergonadotropni hipogonadizem, ker ga spremlja povečano izločanje gonadotropinov (FSH in LH). To so hormoni hipofize, ki spodbujajo delovanje spolnih žlez.
Sekundarni ali terciarni hipogonadizem vodi do pomanjkanja spolnih hormonov pri različnih patoloških stanjih, ki prizadenejo hipofizo, to je hipotalamus, med katerimi bi izpostavili nefunkcionalne in hormonsko aktivne tumorje hipofize, kraniofaringiome, razne infiltrativne bolezni kot npr. sarkoidoza, histiocitoza, različne nalezljive bolezni, stanja v okviru nedavnih nevrokirurških operacij, kranialna travma in drugo. Zaradi nezadostnega izločanja gonadotropinov ta tip hipogonadizma imenujemo tudi hipogonadotropni.
Sekundarni ali hipogonadotropni hipogonadizem ima večji klinični in javnozdravstveni pomen v vsakdanji klinični praksi, pa tudi v vsakdanjem življenju.
Debelost je močno povezana s pomanjkanjem testosterona pri moških, kar kažejo številne raziskave, epidemiološki podatki pa kot najmočnejši pokazatelj pomanjkanja testosterona v krvi opredeljujejo debelost, pa tudi starostno upadanje testosterona.
Ena od razlag je supresivni učinek debelosti na izločanje luteinizirajočega hormona (LH), kar dodatno vodi v pomanjkanje izločanja testosterona. Zgoraj omenjeni supresivni učinek deloma poganjajo protivnetni citokini, ki jih izloča maščobno tkivo, in motnje signalnih poti leptina. Dodaten učinek provnetnih citokinov je vpliv na progresivno izgubo mišične mase in funkcije, kar dodatno negativno vpliva na pomanjkanje telesne aktivnosti in pridobivanje telesne teže.
Debelost in pomanjkanje testosterona skupaj negativno vplivata na plodnost, sindrom obstruktivne "spalne apneje", sposobnost izvajanja redne telesne dejavnosti, kronično utrujenost in razpoloženje. Nadzorovano hujšanje vodi do izboljšanja omenjenih stanj.
Zaradi pomanjkanja podatkov uporaba testosterona izključno za hujšanje ni priporočljiva, se je pa izkazala za koristno in z vrsto ugodnih učinkov (zmanjšanje maščobnega tkiva) pri debelih moških z nedvoumno ugotovljenim pomanjkanjem testosterona. Dosežena izguba teže povzroči postopno reaktivacijo osi hipotalamus-hipofiza-gonade, kar omogoča izločanje lastnega testosterona.
S kliničnega vidika to predstavlja dodaten izziv v smislu, kdaj in če je potrebno nadomestno zdravljenje s testosteronom. Nedvomno je pri kliničnem pristopu in ciljnem zdravljenju najpomembnejše zmanjšanje telesne teže, dodatni ugodni učinki nadomestnega zdravljenja s testosteronom pa zahtevajo nadaljnje raziskave.
Celovitejši in interdisciplinarni pristop k zdravljenju je nekaj, kar bo treba vključiti v vsakodnevno medicinsko prakso. Bolnik bo nedvomno imel veliko vlogo in odgovornost pri zdravljenju, a s kakovostnim in strokovnim vodstvom endokrinologov in diabetologov, psihologov, kineziterapevtov, vsekakor pa ob podpori najbližjih (družina, prijatelji), bo učinek uspešen, viden in dolgotrajen.
https: www.adiva.hr
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV