Če hrepenite po tej vrsti hrane, je to lahko zgodnji znak demence

Frontotemporalna demenca pomembno vpliva na naše vedenje, govor, čustvovanje, razmišljanje, komunikacijo, gibanje in navade, kar predstavlja velik izziv predvsem za bližnje, saj to spremeni odnose in njihovo dinamiko, ki se je sami bolniki ne zavedajo.

Kaj je frontotemporalna demenca?

Frontotemporalna demenca  je vrsta nevrodegenerativne bolezni, ki je posledica poškodbe nevronov. Pride namreč do propada možganskih celic v frontalnem in temporalnem predelu možganov (čelni in senčni reženj), poškodbe nevronov pa postopoma povzročajo težave. Bolezen vpliva na osebnost, značaj, mišljenje, obnašanje, presojo, čustvovanje, razmišljanje ter komunikacijo oz. center za govor in motoriko. Obstajajo trije tipi FTD bolezni, kar je odvisno od dela možganov, ki je najbolj prizadet, in sicer: vedenjska oblika (prizadet je prefrontalni del čelnega režnja), za katero so značilne vedenjske in osebnostne spremembe, drugi dve obliki pa se kažeta v obliki težav z govorom (afazija), pri čemer je prizadet senčni reženj. Pri skoraj polovici bolnikov s FTD je bolezen dedna.

Simptomi frontotemporalne demence

Prvi simptomi frontotemporalne demence se pojavijo pribl. 10 let prej, kot simptomi Alzheimerjeve bolezni, za razliko od katere pa prizadeti ne izgubi spomina, pride pa do motenj in bolnik pozablja stvari, ki so se zgodile nedavno. Prvi simptomi so asimptomatski in jih ne povezujemo s to boleznijo, ki vpliva na našo osebnost in nas čustveno otopi. Že zgodaj se pojavljajo težave s socialnimi stiki, človek pa često izgubi sposobnost racionalne presoje in ne prepozna svojih dejanj in težav. Bolniki postanejo apatični, ne pa tudi depresivni, kot mislijo mnogi, saj niso žalostni, pač pa ravnodušni. Da jih pritegnemo, jih moramo zelo motivirati. Včasih oseba s FTD ne ve, kje je, pozabi na datume, letni čas in zameša dele dneva. Hitro se fizično utrudi, pojavljata se tudi omotica in negotova hoja, saj oseba pogosto ne ve, kam gre in ali počne stvari prav. Nekateri razvijejo kompulzivne gibe (ves čas berejo isto knjigo, naredijo določeno kretnjo ob določene predmetu ipd.), nastopi tudi neustrezno spolno življenje.

Glavne značilnosti frontotemporalne demence

Predvsem se spremeni osebnost človeka. Bolniki nehajo skrbeti zase, lahko začnejo več preklinjati, imajo motnje govora, so neprilagodljivi, spremenijo prehranske navade (povečana sla po sladkem), in se prenajedajo, se ponavljajo in vedejo stereotipno, težko najdejo pravo besedo, začnejo izpuščati veznike, težko se vključujejo v pogovor, njihov govor postane počasnejši, stavkov ne morejo končati smiselno, ne znajo več prepoznati besed oz. teže dojemajo njihov smisel, v najslabši situaciji izgubijo sposobnost komunikacije. Popustijo jim etične zavore, vedejo se ''čudaško'' oz. drugače, kot smo jih vajeni, lahko se obnašajo žaljivo in, kot že rečeno, prostaško. Včasih so njihovi čustveni odzivi pretirani in neprimerno glede na dano situacijo (napačni odzivi), ko se npr. ob žalostni novici začnejo histerično smejati. Značilna so tudi čustvena nihanja. Težje berejo socialne signale okolice, kot sta obrazna mimika in govorica telesa. Ker izgubijo empatijo, jih družba lahko izključi ali začne zavračati. Bolniki se začnejo zanemarjati, nehajo se umivati in prati oblačila ter začno živeti v neredu. Stvari, ki so jih prej počeli intuitivno, ne zmorejo več opravljati in povsem običajna opravila od njih zahtevajo koncentracijo. Stvari, ki so bile še do nedavnega samoumevne, tako postanejo težava. Slabo začnejo presojati situacije in marsikatero zamenjajo za osebni napad, kar izzove agresijo.

Bolniki se ne zavedajo in ne razumejo, da je karkoli narobe z njihovim obnašanjem. Žal je težko predvideti potek in hitrost bolezni, ker pa gre za nevrodegenerativno bolezen, se stanje postopoma samo slabša. Za tovrstno obliko bolezni načeloma zbolimo med 40. in 60. letom starosti (večinoma se začne kazati med 45. in 65. letom ali še kasneje), kar pomeni, da zbolijo tudi mlajše osebe kot za ''klasično'' demenco. Raziskave so pokazale, da je hrepenenje po sladki hrani eden od simptomov demence, ni pa nujno, in za take trditve so potrebne nadaljnje raziskave.