Miti in resnice o debelosti

Mit ali resnica: manj jej in se več gibaj

Če zaužijemo več kalorij, kot jih telo potrebuje oz. porabi, se bodo kilogrami v večini primerov nakopičili. Matematika je tu preprosta, zato sta med glavnimi ukrepi zoper debelost zmanjšanje vnosa kalorij in povečanje fizične aktivnosti (ali oboje). Čeprav sta dieta in fizična aktivnost pomembna dejavnika, ko gre za telesno težo, lahko k debelosti vodijo tudi številni drugi dejavniki, ki jih ne gre zanemariti. Na debelost namreč vplivajo tudi spalni ritem (nezadosten spanec), psihološki stres, kronične bolečine, endokrini motilci in določena zdravila. V teh primerih je lahko prenajedanje simptom, in ne vzrok. Kombinacija nekaterih dejavnikov poveča možnost za debelost. Kot rečeno, stres poveča možnosti za debelost. Zaradi družbene stigme je debelost za marsikoga stresna, kar še poveča stopnjo stresa in nas pahne v spiralo.

Mit ali resnica: debelost povzroča diabetes

Debelost sladkorne bolezni ne povzroča neposredno. Z odvečnimi kilogrami se sicer poveča možnost za diabetes tipa 2, a to ne pomeni, da bodo vsi, ki imajo odvečne kilograme, tudi zboleli za diabetesom. Prav tako vsi pacienti z diabetesom nimajo težav z odvečnimi kilogrami. Debelost tudi poveča možnosti za gestacijski diabetes (nosečnostno sladkorno bolezen), ne poveča pa tveganja za diabetes tipa 1.

Mit ali resnica: debeli ljudje so leni

Neaktiven življenjski slog je lahko razlog za debelost in večja aktivnost lahko pomaga pri topljenju kilogramov, a debelost je precej več kot le posledica neaktivnosti. Študija iz leta 2011, v kateri so strokovnjaki štiri dni preučevali stopnjo aktivnosti 2.832 odraslih, starih med 20 in 79 let, je pokazala, da se število dnevnih korakov z debelostjo manjša, a razlike med bolj in manj aktivnimi niso bile tako drastične. Oseba, ki ni imela težav s prekomerno težo, je namreč povprečno naredila 8.819 korakov dnevno, oseba z nekaj odvečne teže 8.506, debela pa 7.546. To ne pomeni, da telesna aktivnost ni pomembna, ampak da slika ni tako črno-bela in da so lahko posredi invalidnost, depresija in druge težave z duševnim zdravjem, zaradi katerih kopičimo kilograme.

Mit ali resnica: Če so debeli vaši sorodniki, boste debeli tudi sami

Povezava med debelostjo in genetiko je kompleksna in ne drži, da bo nekdo, katerega  sorodniki se spopadajo z odvečno težo, tudi sam preobilen. Obstaja pa večja možnost za to. Ljudje, ki si delijo podobne gene, običajno živijo skupaj, in če živite s pretežkimi sorodniki, imate verjetno podobne prehranske navade, zato se možnost za debelost poveča. Veliko je tudi odvisno tudi od okolja, v katerem živimo, a genetika ima vseeno večjo moč. Eden od genov, povezanih z debelostjo, je gen FTO (tudi gen debelosti), ki glede na študijo iz leta 2011 poveča možnost za debelost za 20–30 odstotkov. Nosilci gena FTO bodo verjetneje podlegli močnim impulzom lakote in zato raje posegali po visokokalorični hrani, zato bodo težje vzdrževali telesno težo.