Anafilaktični šok je alergijska reakcija, ki nastane po stiku organizma z alergenom – lahko po zaužiti hrani (jajce, mleko, ribe, arašidi, jagode itd.), kakršen je bil nedaven primer dekleta iz Italije, ki je umrlo, potem ko je zaužilo tiramisu, zdravilih (npr. penicilin) in piku žuželke (ose, čebele, sršena ipd.) Za tem nastopi odpoved funkcije obtočil, kar često vodi v smrt. Do anafilaktične reakcije lahko pride tudi ob stiku z lateksom, po cepljenu in zaužitju določenih hormonov. V določenih primerih sta potreba dva sprožilca. Pride do nenadnega padca krvnega tlaka, obenem se zožijo dihalne poti. Preobčutljivost je posledica aktivacije mastocitov in bazofilcev ter sproščanja histamina, prostaglandinov in levkotrienov.
Simptomi anafilaktičnega šoka
Simptomi se začnejo kazati nekaj minut za tem, ko smo izpostavljeni alergenu. Prej kot se pojavijo, bolj smo (pre)občutljivi na določeno snov oz. nevarnejši je alergijski odziv. Lahko se pojavijo že po desetih sekundah. Simptomi so dokaj nespecifični, pride pa do prizadetosti več organskih sistemov (dihala, koža in obtočila). Bolnika začnejo srbeti dlani in podplati, koža je topla in pordela, poskoči utrip (tahikardija), pojavi se občutek tesnobnosti, otekati začneta jezik, grlo in ustnice (angioedem), oteče nam obraz, oteženo je dihanje (plitko in pospešeno), nastopi piskanje, usta postanejo suha, pojavi se bruhanje, omotičnost, driska, pade nam krvni tlak, bolnik lahko izgubi zavest. Pojavijo se tudi kožni srbeči izpuščaji (urtikarija), koprivnica in druge kožne spremembe, ki so zaradi hitrega potega stanja lahko neizrazite.
Anafilaktični šok lahko zamenjamo za panični napad, kratkotrajno izgubo zavesti (vazovagalno sinkopa), epileptični napad, akutno urtikarijo (koprivnico) in hiperventilacijski sindrom (oblika paničnega napada).
Kako ukrepati?
Pri anafilaktični reakciji je nujno pravilno in pravočasno ukrepanje – nuditi moramo prvo pomoč in poklicati nujno medicinsko pomoč (112) oz. prizadetega odpeljati v bolnišnico. Ob reakciji bolnik ne sme stati, ampak ležati, le če težje diha, naj bo v sedečem položaju. Ko leži, bolniku noge dvignemo nad nivo prsnega koša, s čimer se poveča dotok krvi v srce in možgane. Če je nezavesten, ga položimo v položaj za nezavestnega. Bolniki imajo običajno ob sebi komplet za samopomoč – antihistaminike, kortikosteroide in adrenalin.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV