Zaradi tega ste v veliki nevarnosti, da zbolite za rakom

Stres je neizogiben del vsakdana, a ko postane kroničen, ima lahko resne posledice za naše zdravje, vključno s povečanim tveganjem za nastanek raka. Raziskave vse pogosteje kažejo na povezavo med dolgotrajnim psihičnim stresom in pojavom ter napredovanjem različnih vrst raka.

Čeprav stres sam neposredno ne povzroča raka, je vedno več dokazov, da lahko kronični psihološki stres pomembno prispeva k razvoju in napredovanju te bolezni. Mehanizmi vključujejo oslabljen imunski sistem, povečano vnetje, spremembe v hormonskem ravnovesju in nezdrave življenjske navade.

Biološki mehanizem povezave med stresom in rakom

Ko smo izpostavljeni stresu, se naše telo odzove z izločanjem stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Ti hormoni igrajo pomembno vlogo pri pripravi telesa na boj ali beg v akutnih stresnih situacijah. Kadar pa je stres kroničen in dolgotrajen, lahko nenehno povišane ravni stresnih hormonov motijo normalno delovanje telesa na več načinov:

Oslabijo imunski sistem, kar zmanjša sposobnost telesa za boj proti nenormalnim celicam, ki lahko postanejo rakave.

Spodbujajo vnetne procese v telesu, kar ustvarja ugodno okolje za razvoj tumorjev.

Pospešujejo rast in širjenje obstoječih tumorskih celic.

Motijo procese popravljanja DNK, kar poveča verjetnost mutacij, ki lahko povzročijo raka.

Aktivirajo določene gene, povezane z razvojem raka.

Spodbujajo angiogenezo (nastanek novih krvnih žil iz že obstoječih).

Raziskave na živalih so pokazale, da lahko kronični stres pospeši rast tumorja in metastaze. Na primer, v enem poskusu na miših s presajenimi človeškimi tumorji so imele živali, ki so bile izpostavljene kroničnemu stresu, znatno višje stopnje rasti in širjenja tumorja v primerjavi s kontrolno skupino.

Epidemiološki dokazi

Pomembno je omeniti, da je preučevanje vpliva stresa na nastanek raka pri ljudeh kompleksno zaradi številnih motečih dejavnikov. Na primer, ljudje pod kroničnim stresom so bolj nagnjeni k nezdravim navadam, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, ki nosita neodvisna tveganja za razvoj raka.

Čeprav je težko dokazati neposredno vzročno-posledično povezavo med stresom in rakom pri ljudeh, številne epidemiološke študije kažejo na povezavo:

Metaanaliza iz leta 2018 je pokazala možno povezavo med stresnimi življenjskimi dogodki in povečanim tveganjem za raka dojke.

Japonska študija je odkrila pomembno povezavo med zaznanim stresom in pojavnostjo raka na danki.

Študija, ki je vključevala več kot 100.000 žensk v Združenem kraljestvu, ni našla doslednih dokazov o povezavi med stresom in rakom dojke, je pa pokazala na možno povezavo v določenih podskupinah.

Vpliv stresa na imunski sistem

Imunski sistem igra ključno vlogo pri obrambi telesa pred rakom. Prepozna in uniči nenormalne celice, preden se razvijejo v tumorje. Oslabljen imunski sistem je manj učinkovit pri spremljanju in odpravljanju potencialno rakavih celic, kar poveča tveganje za nastanek raka. Kronični stres lahko znatno oslabi delovanje imunskega sistema na več načinov:

Zmanjšuje število in aktivnost celic naravnih ubijalk (NK), ki so pomembne za boj proti tumorjem

Moti nastajanje citokinov in drugih signalnih molekul, pomembnih za imunski odziv.

Zmanjšuje proliferacijo T-limfocitov, ki so ključni za prepoznavanje in uničevanje tumorskih celic.

Poveča raven imunosupresivnih hormonov, kot je kortizol.

Stres in vnetni procesi

Kronično vnetje velja za enega ključnih dejavnikov pri nastanku in napredovanju raka. Dolgotrajno vnetje ustvarja mikrookolje, primerno za rast in širjenje tumorskih celic. Prav tako lahko poškoduje DNK in sproži mutacije, ki vodijo v razvoj raka. Stres lahko spodbudi in okrepi vnetne procese v telesu na več načinov:

Poveča proizvodnjo pro-vnetnih citokinov, kot sta interlevkin-6 (IL-6) in faktor tumorske nekroze alfa.

Aktivira transkripcijski faktor NF-B, ki uravnava izražanje številnih genov, ki sodelujejo pri vnetnih procesih.

Moti ravnovesje med protivnetnimi in protivnetnimi mehanizmi v telesu.

 Vpliv stresa na vedenje, povezano z zdravjem

Poleg neposrednih bioloških učinkov lahko stres posredno poveča tveganje za nastanek raka prek vedenjskih sprememb. Te spremembe življenjskega sloga so povezane s povečanim tveganjem za različne vrste raka, vključno z rakom pljuč, debelega črevesa, dojke in prostate:

Poveča verjetnost kajenja in čezmernega uživanja alkohola.

Zmanjša motivacijo za telesno dejavnost.

Spodbuja nezdrave prehranjevalne navade in prenajedanje.

Moti kakovost in količino spanja.

Tehnike obvladovanja stresa

Glede na morebitne škodljive učinke kroničnega stresa na zdravje, vključno s povečanim tveganjem za nastanek raka, je izjemno pomembno, da se naučimo učinkovito obvladovati stres. Učinkovito obvladovanje stresa v kombinaciji z zdravim načinom življenja ima lahko pomembno vlogo pri preprečevanju raka. Tehnike, kot so meditacija, vadba in kognitivno-vedenjska terapija, so pokazale obetavne rezultate pri zmanjševanju biomarkerjev, povezanih z rakom, in izboljšanju zdravstvenih rezultatov.

Meditacija in pozornost

Te tehnike pomagajo zmanjšati anksioznost in depresijo ter izboljšati splošno duševno stanje. Raziskave so pokazale, da redna praksa meditacije lahko zmanjša raven kortizola in vnetnih markerjev v telesu.

Telesna aktivnost

Redna vadba ne le zmanjšuje stres, ampak tudi krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za številne vrste raka. Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti na teden.

Dihalne tehnike

Globoko diafragmatično dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, kar spodbuja sprostitev in znižuje raven stresnega hormona.

Socialna podpora

Vzdrževanje tesnih odnosov s prijatelji in družino ter iskanje podpore, kadar je to potrebno, lahko znatno ublažijo učinke stresa.

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)

Ta vrsta psihoterapije pomaga prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce in vedenja, ki prispevajo k stresu.

Pomen zdravega načina življenja

Skupaj s tehnikami obvladovanja stresa je ohranjanje na splošno zdravega življenjskega sloga ključno za zmanjšanje tveganja za raka. Združevanje zdravih navad z učinkovitim obvladovanjem stresa lahko znatno zmanjša tveganje za nastanek raka in izboljša splošno zdravje.

Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi izdelki.

Omejen vnos predelane hrane, rdečega mesa in alkohola.

Vzdrževanje zdrave telesne teže.

Izogibanje kajenju in izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Redni preventivni pregledi in zgodnje odkrivanje.

Raziskave o učinkih obvladovanja stresa na tveganje za raka

Nekaj študij je preučilo vpliv posegov za zmanjšanje stresa na biomarkerje, povezane z rakom, in dolgoročne zdravstvene rezultate. Čeprav so potrebne nadaljnje raziskave, ti rezultati kažejo na potencial tehnik obvladovanja stresa pri preprečevanju in zdravljenju raka:

Študija žensk z rakom dojke je pokazala, da lahko kognitivno-vedenjska terapija za obvladovanje stresa zmanjša raven kortizola in izboljša delovanje imunskega sistema.

Študija bolnikov z melanomom je pokazala, da lahko psihološki posegi izboljšajo preživetje, po možnosti z modulacijo imunskega odziva.

Metaanaliza 15 randomiziranih kontroliranih preskušanj kaže, da lahko psihosocialni posegi zmanjšajo tveganje smrti zaradi raka za 41 odstotkov pri bolnikih z nemetastatsko boleznijo

Pomembno je poudariti, da obvladovanje stresa ne sme nadomestiti standardnega zdravljenja in preventivnih ukrepov, temveč mora biti dopolnilni pristop v celoviti strategiji preprečevanja in zdravljenja raka. Vsaka oseba naj poišče tehnike obvladovanja stresa, ki mu najbolj ustrezajo, in jih vključi v svojo dnevno rutino.

Glede na vse več dokazov, ki povezujejo stres in raka, bi moralo obvladovanje stresa postati del javnozdravstvenih strategij za preprečevanje raka. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli posebne mehanizme, s katerimi stres vpliva na razvoj raka, in optimizirali pristope za izboljšanje teh učinkov.

Čeprav ne moremo vedno nadzorovati stresorjev v našem življenju, se lahko naučimo bolje upravljati svoje reakcije na stres. Vlaganje v veščine obvladovanja stresa ima lahko daljnosežne pozitivne učinke ne le na tveganje za raka, ampak tudi na splošno zdravje in kakovost življenja.

Vir: net.hr