Da bi to zimo ostali zdravi in s pomočjo zgodnjega prepoznavanja padca odpornosti preprečili razvoj številnih bolezni, vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna podajajo vse informacije o imunskem sistemu in simptomih, ki jih nikakor ne bi smeli zanemariti, ob tem pa navajajo tudi devet nadvse koristnih napotkov, s katerimi je zdravje mogoče krepiti vsakodnevno.
Imunski sistem: ogledalo zdravja
Človeško telo vsak trenutek obkroža več milijard bakterij in virusov, a ti le težko prodrejo vanj, saj je koža skoraj neprepustna, medtem ko oči, nos ter ustno votlino ščitijo tekočine oziroma lepljiva sluz, ki vstop preprečujejo. Kljub temu pa se nekaterim uspe ujeti vanje.
Ti preidejo v dihalni trakt, kjer imajo pomembno vlogo migetalke (te del bakterij in virusov uničijo oziroma jih aktivno izpljavljajo iz dihalnega sistema), lahko pa po drugi poti prispejo tudi do želodca, v katerem jih "zalije" želodčna kislina. Obstanejo torej le najbolj trdoživi – tisti, ki napadejo telo. Ključno vlogo v teh trenutkih pa odigra imunski sistem.
Osnovna značilnost imunskega sistema je sposobnost razlikovanja med lastnimi in tujimi molekulami, kajti imunski odziv sprožijo le tuje.
Gre za enega najbolj zapletenih sistemov telesa, sestavljenega iz specializiranih celic (limfociti, dendritične celice, makrofagi), tkiv (kostni mozeg, vranica, priželjc, bezgavke), organov in (vodotopnih) molekul (protitelesa, citokini), ki organizem nadzorujejo ter ga varujejo pred patogeni.
Prof. dr. Alojz Ihan, doktor medicine, delujoč na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, meni, da so "pri dobro uravnanem imunskem sistemu okužbe razmeroma redke, odzivi na okužbe intenzivni (vročina), v vmesnem obdobju pa v organizmu ni znakov vnetja."
Nasprotno "pomanjkljiv imunski sistem povzroča kronična vnetja zaradi okužb (virusi, prodori bakterij s sluznice v notranjost organizma) in zaradi napačno naravnanih imunskih odzivov (alergije in druge preobčutljivosti, avtoimunosti)." Pri tem poudari, da dlje kot traja imunska pomanjkljivost (čeprav manjše stopnje), večja je "pogostost virusnih in drugih okužb, s tem pa se posledično poveča tveganje za degenerativne in celo rakave bolezni".
Vzpostavljanje imunskega sistema
Izredno veliko celic imunskega sistema se nahaja v črevesni sluznici – po nekaterih ocenah jih obstaja več kakor 400 vrst skupne teže med 1,5 in 2 kg v kombinaciji z mikroorganizmi, kjer so ti v najtesnejšem stiku z imunskimi celicami prebavil.
Prav zaradi tega je skrb za optimalno delovanje prebavnega trakta izredno pomembna, pri čemer so lahko v veliko pomoč probiotiki. Kot navaja Ihan, "revna črevesna flora predstavlja večjo možnost za nekatere bolezni imunskega sistema, kot so alergije in nekatere avtoimunske bolezni," saj kronična vnetja nastajajo ob kroničnih okužbah, ki zavirajo normalen razvoj imunskih celic, pa tudi normalno delovanje imunskega sistema.
Seveda pa velja k temu prišteti fiziološko stanje posameznika in morebitno kopičenje vnetnih mediatorjev v organizmu. Med dejavnike, ki pospešujejo tovrstno kopičenje, sodijo debelost, stres, hudi telesni napori, kajenje, uživanje alkohola in drugi, ki se med seboj seštevajo ter s tem tveganja povečujejo.
Ključnih je prvih 1000 dni življenja (od spočetja dalje), saj se takrat ustvarijo temelji delovanja imunskega sistema. Za njegove najpomembnejše dele veljajo bezgavke, mandlji, žrelnica, vranica, kostni mozeg, priželjc, imunske celice v črevesni sluznici in sluznici dihal.
Njegove okvare vodijo v avtoimunske bolezni, lahko celo rakave spremembe, vnetja in oslabljenost. Imunska oslabljenost pomeni zmanjšanje aktivnosti imunskega sistema, ta pa lahko vodi v ponavljajoče in nevarne bolezni.
Sicer pa imunski sistem delimo na prirojenega in pridobljenega.
Obe obliki, prirojen in pridobljen imunski sistem, sta povezani ter soodvisni. Vendar prirojen v odnosu na patogene ne zagotavlja dolgotrajne imunosti.
Pridobljen imunski sistem je, ker si je zmožen "zapomniti" antigene posameznega patogena, pogosto močnejši. Poleg naštete delitve pa se v povezavi z imunskim sistemom pogosto srečamo tudi z izrazoma specifični in nespecifični imunski sistem, pri čemer se:
- specifični imunski sistem gradi skozi leta in "shranjuje znanje" o posameznih bakterijah ter je zato prilagodljiv, pogosto celo ciljno usmerjen,
- nespecifični imunski sistem pa tovrstnega "spomina" ne premore in je zato ves čas delujoč, zaradi česar nudi hiter in zelo specifičen odziv.
Simptomi oslabljenega imunskega sistema
Pomanjkanje telesne aktivnosti, stres, neuravnotežena prehrana, pogosta utrujenost, nezadostna količina (kakovostnega) spanca, naporen delovni ritem, ponočevanje, kajenje, uživanje alkohola, posamezna zdravila, kronične bolezni in številni drugi dejavniki močno vplivajo na stanje imunskega sistema ter tega tudi v veliki meri oslabijo.
A če simptome prepoznamo dovolj zgodaj, razvoj bolezni zlahka preprečimo. Pogosta težava je, da omenjene znake le redko povežemo s padcem odpornosti. Precej pogosteje nas ti namreč spominjajo na utrujenost ob menjavi letnih časov in temperaturnem nihanju, za katera je oslabitev imunskega sistema posebej značilna.
V tem obdobju se tako pogosto zgodi, da simptome pripišemo spomladanski utrujenosti, čeprav gre morebiti za posledico bakterijske okužbe ali virusne okužbe, morda alergije ali celo preobčutljivostne reakcije.
Motnje imunskega sistema se kažejo kot:
1. Avtoimunske bolezni. Razvijejo se, ko telo napadejo lastne, zdrave celice, kar je posledica nezmožnosti razlikovanja med svojim in tujim oziroma med zdravim in bolnim. Med najpogostejše tovrstne bolezni sodijo diabetes tipa 1, revmatoidni artritis in celiakija.
2. Imunske pomanjkljivosti. Del sistema ne deluje dovolj ali pa ne deluje pravilno. Med povzročitelje tovrstne pomanjkljivosti sodijo dednost, uživanje določenih zdravil, debelost, alkoholizem in okužba z virusom HIV.
3. Preobčutljivost. Gre za pretirano reakcijo telesa, s čimer "poškoduje" samega sebe. Ta je lahko povezana z alergijami. K temu velja dodati, da za najpogostejše alergijske bolezni veljajo astma, atopični dermatitis in rinitis, medtem ko med največkrat prisotne avtoimunske bolezni sodijo multipla skleroza, Chronova bolezen, sladkorna bolezen tipa 1 ter revmatoidni artritis.
Vse naštete bolezni so lahko celo posledica določenih oblik zdravljenja (denimo kemoterapije) oziroma posledica neprimernega življenjskega sloga. Povedano drugače: če je naš imunski sistem slab, lažje zbolimo in težje ozdravimo.
Nanj vplivajo:
fiziološki vzroki:
- prehrana za škodljive veljajo pretirane količine soli, sladkorja in nasičenih maščob, predelana hrana ter neuravnoteženi obroki, saj vsi našteti vplivajo na razvoj debelosti oziroma na telesno težo (zanimivost: raziskave kažejo, da debelost zmanjšuje število belih krvničk in preprečuje njihovo razmnoževanje, pa tudi proizvodnjo protiteles),
- kajenje uničuje pljuča in slabi imunski sistem, zaradi česar so kadilci nadvse dovzetni za okužbe dihal,
- alkohol zmanjšuje zmožnost borbe proti patogenom, pa tudi onemogoča naravno zaščito pljuč pred bakterijami in virusi,
- nezadostna telesna aktivnost – telesna vadba pohitri kroženje protiteles po krvi, spodbudi potenje ter zmanjšuje stres - to je eden od glavnih povzročiteljev kroničnih bolezenskih stanj,
- staranje zmanjša učinkovitost imunskega sistema in upočasni njegovo delovanje.
psihološki vzroki:
- stres v telesu preprečuje proizvodnjo belih krvničk,
- čustvene travme – žalovanje poveča proizvodnjo kortizola,
- osamljenost raven telesne odpornosti drastično znižuje.
Vsi pravkar omenjeni vzroki se kažejo v obliki simptomov, kot so kronična utrujenost, pogosta prehladna obolenja, pogoste okužbe in obolevanje za nalezljivimi boleznimi, povišana telesna temperatura, oteklost bezgavk, kožne spremembe, prebavne motnje, herpes, suhe oči, sklepne bolečine, oteženo celjenje ran, izpadanje las in razvoj avtoimunih bolezni.
9 trikov za dvig imunskega sistema
V nadaljevanju strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna izpostavljajo magičnih devet trikov, s katerimi lahko imunski sistem krepite na dnevni ravni. Zelo verjetno je, da vse naštete nasvete že poznate, kljub temu pa je dobro, da vas nanje spomnimo in vas s tem spodbudimo k njihovemu vključevanju v vsakdan.
#1 Uživajte uravnoteženo prehrano
Lokalno pridelana, doma pripravljena, nepredelana, sezonsko obarvana hrana in uravnoteženi obroki z obilo zelenjave, sadja ter vlaknin je pravilo, ki mu velja slediti vse dni v letu. Kljub temu pa imunski sistem še dodatno okrepijo ingver, česen, čebula, sladki krompir, zelena listnata zelenjava, buče, korenje, kaki in druga živila.
#2 Poskrbite za zdrav prebavni sistem
Zdravje črevesja vpliva na zdravje celega telesa. Optimalno delovanje prebavnega trakta namreč poskrbi za ustrezno razgradnjo hrane, pa tudi dobro regulacijo vseh slabih bakterij in virusov, ki jim uspe prodreti v telo. Pri vzdrževanju zdrave črevesne flore si zato v primeru težav velja pomagati s probiotiki, a je pomembno, katere vrste mikroorganizmov vsebujejo in koliko je le-teh v samem prehranskem dodatku ali zdravilu.
#3 Redno hidrirajte telo
Pitje zadostne količine tekočine, najbolje vode, je izredno pomembno, saj z vlaženjem sluznice izpirate bakterije in viruse ter jih odplaknete vse do želodca – želodčna kislina namreč velja za uničevalko teh mikroorganizmov. Splošno pravilo je, da mora odrasel človek popiti vsaj dva litra tekočine dnevno oziroma več, v kolikor je tekom dneva deležen povečanih telesnih naporov.
#4 Skrbite za osnovno higieno rok
Tako za viruse kot bakterije je značilen stični prenos in prenos s pomočjo aerosolov, zato lahko s striktnimi ter rednimi higienskimi navadami v veliki meri preprečite razvoj morebitne invazije le-teh. Za najučinkovitejša načina vzdrževanja higiene veljata umivanje rok v trajanju vsaj dvajsetih sekund, priporočljivo z milom in vročo ali toplo vodo, ter razkuževanje.
#5 Preživljajte čas na prostem, nadihajte se svežega zraka
Čeprav pozimi hladen, oster zrak, draži dihalne poti, je preživljanje časa na prostem, v naravi, eden najučinkovitejših načinov za krepitev imunskega sistema. Neprijeten občutek v ustni votlini lahko preprečite z rednim uživanjem propolisa, ki krepi splošno zdravje, v primeru bolečega grla pa rdečico in razdražljivost učinkovito odpravlja pršilo Propolis Oral Medex.
#6 Zagotovite si kakovosten spanec
Ni pomembno le, koliko časa spite, pač pa kdaj zaspite in kakšna je kakovost vašega spanca. Ni namreč vseeno, ali se v posteljo odpravite pred ali po polnoči, saj znanstveniki že dolgo poudarjajo pomen predpolnočnega spanca. Na kakovost spanca vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, vključno s počutjem. Če vas pestijo težave z dihanjem, je pred spanjem vsekakor smiselno zaužiti kapljice ameriškega slamnika, ki pomirjajo dihalne poti.
#7 Gibajte se
Telesna aktivnost vpliva tako na imunski sistem kot na splošno počutje ter zdravje. Posameznik naj bi se gibal vsak dan, vsekakor pa bi moral na tedenski ravni opraviti vsaj dva intenzivna (tek, kolesarjenje, hitra hoja, nordijska hoja) ali pa vsaj tri manj intenzivne rekreativne vaje (joga, pilates, hoja), kamor denimo sodijo tudi pohodi v naravi.
#8 Izogibajte se stresu
Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko privede do resnih zdravstvenih težav. Če se mu na delovnem mestu ali v domačem okolju nikakor ne morete izogniti, poskrbite za protiutež in uživajte v telesni vadbi ter kvalitetni prehrani, ki jo po možnosti dopolnite s prehranskimi dopolnili (vitamini, minerali, omega-3-maščobnimi kislinami, kolagenom) ali pripravki iz ameriškega slamnika, ki ima vlogo "naravnega antioksidanta".
#9 Recite ne razvadam
Pitje alkoholnih pijač, kajenje, slabe prehranjevalne navade, prenajedanje, poseganje za slaščicami, uživanje kave, mastne hrane in številne druge razvade so morda na prvi pogled res nedolžne, vendar dolgoročno uničujejo vaše zdravje, zato nezdrave obroke zamenjajte za zelenjavne ali sadne prigrizke, posedanje po lokalih ter popivanje pa za telesne aktivnosti v naravi.
Predstavljeni triki za dvig imunskega sistema zahtevajo le majhen vložek, a je z njihovo pomočjo zdravje mogoče dodobra okrepiti in izboljšati. Kot navaja Ihan, je namreč vsaka pomanjkljivost, ki postane vidna v odraslosti, skoraj praviloma izključno posledica (nezdravega) življenjskega sloga.
Zasnova in predlogi podani s strani: Tanja Lukanc mag. farm.
Slovarček
Aerosoli - v zraku lebdeči delci snovi.
Antigeni - molekule, ki se vežejo na specifične imunske receptorje in s tem sprožijo imunski odziv.
Imunski spomin - temelji na imunizaciji, katerega osnova je vnos umetnih patogenov v telo (običajno s pomočjo cepljenja).
Patogeni - mikroorganizmi, ki lahko povzročijo bolezen gostitelja v kolikor se prekomerno razmnožijo.
Povzeto po:
- ABCzdravja - Imunost in imunski sistem (12.11.2022). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/infekcijske-bolezni-vnetja/imunost-in-imunski-sistem/
- Johns Hopkins Medicine - The Immune System (12.11.2022). Dostopno na: https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/the-immune-system
- Health Alerts from Harvard Medical School - How to boost your immune system (13.11.2022). Dostopno na: https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/how-to-boost-your-immune-system
- Houston Methodist - 6 Ways to Boost Your Immune System (14.11.2022). Dostopno na: https://www.houstonmethodist.org/blog/articles/2020/mar/5-ways-to-boost-your-immune-system/
- Britannica - Immune system (14.11.2022). Dostopno na: https://www.britannica.com/science/immune-system
Sponzorirana vsebina
