9 načinov, s katerimi boste preprečili izgorelost

Izčrpanost postopoma vodi do preizčrpanosti, kar lahko preprečimo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izgorelost označuje kot stanje, povezano z delom, zaradi katerega bi posameznik lahko poiskal zdravniško pomoč, ni pa to bolezensko stanje, kot je marca lani to pomotoma sporočila.

Izgorelost je resen problem in obširna raziskava podjetja O.C. Tanner, ki je zajela več kot 20.000 zaposlenih in ljudi na vodstvenih položajih v 15 državah, kaže, da kar 40 odstotkov zaposlenih trpi za srednjo do visoko stopnjo izgorelosti. Čeprav so nekateri izgoreli bolj od drugih, sodeč po raziskavi nanjo ni imuna nobena generacija delavcev.

Kaj sploh je izgorelost? Gre za stanje čustvene, telesne in kognitivne izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Ko se počutimo zasuti z zadolžitvami, zahtevami in nesposobni, da bi bili vsemu temu kos. Negativni učinki izgorelosti se zažirajo v vse pore življenja, ne le poklicnega. Trpi tudi naše socialno področje, družina in partnerska zveza. Znižuje nam odpornost, zato smo bolj dovzetni za bolezni in to ne samo nedolžne, kot je prehlad, ampak tudi bolezni prebavil, kardiovaskularne bolezni, kronične glavobole ipd. Pešata nam pozornost in miselna koncentracija. Loteva se nas depresija, racionalno razmišljanje pa izrivajo čustvene reakcije. Vse to pa vpliva ne le na našo delovno uspešnost, pač pa nasploh na kakovost našega življenja.

Dnevni nasveti, s katerimi boste preprečili izgorelost

Razvijte tedensko rutino

Načrtovanje vam ne le omogoča, da točno veste, kaj vse vas čaka v prihajajočem tednu, omogoča vam, da v napornem urniku najdete čas za sprostitev oz. stvari, ki jih radi počnete. Marsikoga v nedeljo zagrabi panika, ker ve, koliko dela ga čaka. Zato strokovnjaki priporočajo, da si na začetku tedna vzamete 15 minut in si v tem času ustvarite tedensko sliko. Preglejte vse sestanke, vse zadolžitve, vse projekte in preverite, če se vam morda obeta kaj nepričakovanega. Ne pozabite na druge aktivnosti, da se ne boste nanje spomnili zadnji trenutek in bo to ustvarilo dodaten stres.

30-minutna vadba

Izgorelost preprečuje tudi kurjenje kalorij. ''Fizična aktivnost ne le zmanjšuje stres, je priložnost za druženje in je vaja čuječnosti,'' razlaga terapevtka Aziz Marschall. Ni pomembno, ali prakticirate jogo, tek ali vajo z utežmi. Pomembno je le, da izberite vadbo, ki vam odgovarja.

Osvobodite se negativnih misli

Bodite pozorni na negativne misli in jih skušajte spremeniti v pozitivne. Pesimistično razmišljanje samo še doprinese k utrujenosti. Aktivnosti, kot sta joga in meditacija, lahko pri preobrazbi močno pomagata. Če so vas negativne misli povsem prevzele, jih spravite na papir. Izrazite svoje mnenje, dajte iz sebe pesimizem. Če boste skušali vse skupaj potlačiti, boste zadevo le še poslabšali.

Vzemite si trenutek zase

Proti izgorelosti se lahko borite tudi s kratkimi meditacijami ali dremežem. Po zahtevni nalogi si vzemite kratek odmor, privoščite si nekaj minut dremeža, zavrtite si pesem, ki jo imate radi in se ji v celoti prepustite. Še bolje – odpravite se na kratek sprehod oz. na svež zrak. S tem se vam bo povrnila energija. ''Tudi če samo za dve minuti zaprem oči in se osredotočim na dihanje, dobim dozo energije. Še bolj me napolni sprehod s sodelavcem. Naj takšni trenutki postanejo del delovnega dneva. Pomagali vam bodo, da ostanete osredotočeni in polni energije,'' razlaga kadrovica Sara Whitman.

Aktivno okrevanje

''Če delate vaje za moč, vsak dan ne ponavljate vedno iste vaje, saj morate mišicam dati čas, da si opomorejo od napora. Okrevanje po delu je ista stvar. Svojemu telesu in umu morate dati čas, da si opomore od stresa in napora čez dan,'' razlaga profesorica psihologije Carrie Bulger, ki meni, da je ''ena od taktik okrevanja t. i. psihična ločitev, kar pomeni, da se od dela ločite fizično in kognitivno. Da greste z delovnega mesta domov, je dober začetek, a od njega se moramo ločiti tudi na kognitivni ravni. Izbijte si službo iz glave. Zamotite se z aktivnostmi ali uporabite meditacijo, da zatrete vsako misel o delu. Izklopite e-pošto in obvestila vsaj za nekaj časa, da ne začnete razmišljati o delu,'' svetuje Bulgerjeva.

Postavite ločnico

Ko ste doma oz. ste zaključi z delom za službo, naredite nekaj, kar bo postavilo jasno mejo med delovnim mestom in domačim okoljem. Lahko je to, da se preoblečete v bolj lahkotna oblačila, da nahranite hišnega ljubljenčka ali se odklopite od tehnologije. Naredite nekaj takega, kar telesu in umu sporoča, da se lahko sproti.

Načrtujete spanec

Žal živimo v času, ko je treba načrtovati tudi spanec. Osem ali več ur je tisti standard, ki preprečuje izgorelost, a pomembna je tudi kakovost spanca. Če na delo prihajate izmučeni, potem je urnik spanja nujen, če se želite počutiti bolje. Poskrbite, da pred spanjem vsaj 10 minut preživite v relativni tišini in zatemnjenem prostoru, da telo pripravite na počitek. O drugih metodah za boljši spanec si lahko preberete TU.

Za vikend oz. na dela proste dneve ne počnite nič za službo

Vsi našteti ukrepi pomagajo, da preprečite izgorelost, a če morate upoštevati zgolj en nasvet, naj bo to ta. Za konec tedna oz. takrat, ko ne delate, absolutno nič ne počnite za službo. Marsikdo vikend izkoristi, da nadoknadi zamujeno, kar je po svoje logično, a si na dolgi rok delate medvedjo uslugo. S tem namreč telesu in umu ne omogočimo, da si opomore od napornega tedna, zato v novega vstopimo utrujeni in čustveno razrvani. Ljudje, ki se na delovno mesto vrnejo spočiti, raje in bolj učinkovito opravljajo svoje delo.