Zaradi tega se ne bi smeli tuširati vsak dan, ampak ...

Preberite si, katere navade, ki v očeh javnosti veljajo za slabe, v resnici pozitivno vplivajo na naše zdravje in razpoloženje.

1. Žvečenje žvečilnega gumija

Študije so pokazale, da ima žvečilni gumi veliko pozitivnih učinkov, kot so izboljšanje spomina, zmanjšanje stresa (zmanjšuje namreč raven kortizola, hormona, ki vpliva na njegovo raven) in povečana pozornost. Ena izmed študij je tako nič kaj presenetljivo pokazala, da imajo študenti, ki med izpitom žvečijo, 24 % boljši kratkoročni spomin kot tisti, ki tega ne počno.

2. Igranje video iger

Le kdo bi igranje video iger uvrstil na seznam dobrih razvad? Starši že ne! Študije pač. Te so pokazale, da intenzivne video igre pomagajo možganom hitreje obdelati informacije, kar pospeši naše reakcije in odločanje. Prav tako so pokazale, da povečajo našo sposobnost učenja. Ob tem je potrebno dodati, da tovrstni učinek veljajo le za akcijsko naravnane igre, medtem ko igre kot so Simsi nimajo takšnih učinkov.

3. Preklinjanje

Večina ljudi se bo strinjala, da je preklinjanje slaba navada, vendar pa so prenekatere študije pokazale, da se s preklinjanjem lažje znebimo stresa in frustracij. A le do neke mere. Če s preklinjanjem pretiravate, čustvena povezava izgine in je tako samo slaba praksa.

4. Neurejenost

Ne obstaja zaman izraz 'kreativni nered'. Izkazalo se je, da neurejenost ni nujno samo znak neorganiziranosti in lenobe, pač pa kaže na ustvarjalnost človeka. Dokaz je eksperiment, ki ga je s kolegi izvedla Kathleen Vohs na univerzi v Minnesoti. Dve skupini ljudi je nastanila v dve različni sobi - pospravljeno in razmetano - in jim dala nalogo, da najdejo kar največ načinov uporabe žogic za namizni tenis. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci iz neurejenih sob več idej.

5. Poležavanje

Rane ptice tiste, ki spijo malce dlje, rade obtožijo lebone in nemotoviranosti. A morda bodo po prebranem obrnile ploščo. Raziskave namreč kažejo, da zgodnje vstajanje ni dobro za naše zdravje. Ljudje, ki se zbujajo zelo zgodaj, so namreč bolj dovzetni za srčni zastoj, možgansko kap in zamašitev arterij, prav tako se jim lahko zaradi ranega zbujanja poviša krvni tlak.

6. Opravljanje

Verjetno ne poznate človeka, ki ne bi opravljal. Opravljamo šefe, medijske osebnosti, prijatelje, znance, kolege … Eni opravljajo bolj, drugi manj. Čeprav velja za zelo grdo razvado, pa ima svoje pluse. Opravljanje po nekaterih študijah namreč krepi človeške odnose ter zmanjšuje stopnjo stresa in tesnobe. Če torej opravljate v imenu zdravja, vam je oproščeno. Ali pač?

7. Riganje

Riganje, sploh glasno in v družbi, je definitivo grda razvada, a gre za običajen in nujen proces prebave. S ''podiranjem kupčkov'' se namreč znebimo odvečnih plinov, ki se kopičijo v želodcu in s tem ohranjamo zdrav prebavni trakt.

8. Tuširanje

Čeprav marsikdo ne more brez dnevne prhe (pogostost prhanja je seveda povezana s stopnjo dnevne aktivnosti posameznika, poklicem ...), pa s tem svojemu zdravju dela medvedjo uslugo. Že res, da redno tuširanje pomaga pri preprečevanju bolezni in skrbi za dobro higieno, vendar ne gre pretiravati. Prepogosto tuširanje s toplo oz. vročo vodo v kombinaciji z geli za tuširanje, s kože izpere naravno zaščito, s tem pa ta postane bolj občutljiva. Vsakodnevno prhanje lahko izsuši kožo in povzroči gube. Če se tuširate vsak drug dan, dovolite koži, da si povrne naravna olja in tako ostaja mehka in sijoča. Z manj pogostim tuširanjem na koži ohranjate dobre bakterije, ki delujejo kot naravni antibiotik in nas ohranjajo zdrave.