Živila, ki znižujejo holesterol

Holesterol je posebna vrsta maščobe, ki je sestavni del hormonov in celičnih membran ter drugih sestavin telesa, ki so bistvenega pomena za delovanje telesa.

"Težava je v tem, da imamo vsi zaradi načina življenja višje vrednosti holesterola, kot jih potrebujemo," ugotavlja prof. dr. Ivan Pećin , specialist internist z ožjo specializacijo iz endokrinologije in diabetologije.

"Otrok ima namreč ob rojstvu vrednost holesterola od 0,6 do 1,0 mmol/l, možgani, hormoni in celične membrane pa se razvijajo najbolj normalno. Prav tako imajo nekatera plemena v Afriki, ki živijo s tradicionalnim načinom življenja, vrednosti holesterola okoli 1 mmol/l," dodaja endokrinologinja.

Kaj je dislipidemija?

"Dislipidemija je stanje povečane koncentracije plazemskega holesterola oziroma trigliceridov, torej znižane koncentracije HDL holesterola, kar prispeva k razvoju ateroskleroze," pravi dr. sc. Eva Pavić , dipl. inž., univ. spec., vodja Oddelka za prehrano in dietetiko na KBC Zagreb.

Normalne vrednosti celotnega holesterola naj bodo nižje od 5,0 mmol/l, vrednosti LDL holesterola nižje od 3,0 mmol/l in HDL holesterola več kot 1,0 mmol/l za moške in nad 1,2 mmol/l za ženske.

Kaj je LDL in kaj HDL holesterol?

"Holesterol LDL imenujemo slab, ker kroži po krvnem obtoku, v presežku pa se odlaga, odlaga v stene žil in tako nastane proces, ki ga imenujemo ateroskleroza, ki je vzrok za srčni infarkt in možgansko kap," pravi prof. Jama dodaja:

"HDL holesterol imenujemo dober, ker prenaša holesterol s periferije oziroma krvnih žil in ga prenese v jetra, kjer se presnovi. HDL ima zaščitni protivnetni učinek, vnetje pa je sestavni del procesa ateroskleroze."

In katera živila pripomorejo k temu, da znižamo delež "slabega" LDL holesterola v krvi?

1. Jagodičevje

Gre za sadje z največjim deležem prehranskih vlaknin in obilico antioksidantov. Ena skodelica jagodičevja namreč v povprečju vsebuje od 8 do 10 gramov vlaknin. Najvišjo skupno vsebnost antocianov, dragocenih polifenolov in vlaknin imajo sveže maline in aronija.

2. Zelena listnata zelenjava

Poleg tega, da je bogata z vlakninami, je vir vitaminov, mineralov in polifenolov, kar dodatno prispeva k zdravju srca in ožilja. Vsak dan bi morali vsaj v enem obroku zaužiti nekaj zelenolistnega, ugotavlja dr. sc. Pavić.

3. Polnozrnata žita in stročnice

So vir kompleksnih ogljikovih hidratov, rastlinskih beljakovin in vlaknin, zato prispevajo k dolgotrajnemu občutku sitosti ter uravnavanju dislipidemije, saj vsebujejo fitosterole in topne vlaknine.

4. Ovseni kosmiči

Oves v primerjavi z drugimi žiti vsebuje več beljakovin in manj sladkorja ter prispeva k večjemu občutku sitosti, kar lahko povzroči zmanjšanje vnosa kalorij pri naslednjem obroku. Ovseni kosmiči so najboljši vir topnih vlaknin -glukana, ki naj bi bil odgovoren za njen pozitiven učinek na zniževanje holesterola.

5. Oreščki

So vir nenasičenih maščobnih kislin, rastlinskih beljakovin, vlaknin, vitamina E, magnezija, kalija, cinka in selena ter številnih bioaktivnih snovi, kot so fenolne kisline in karotenoidi, ki delujejo kardioprotektivno. Priporočena količina je približno 30 gramov mešanih oreščkov na dan.

6. Ribe

So glavni in najboljši vir omega-3 maščobnih kislin, zato izraziteje vplivajo na zniževanje koncentracije trigliceridov.

7. Olivno olje

Blagodejne učinke oljčnega olja pripisujemo predvsem visoki vsebnosti mononenasičenih maščobnih kislin, predvsem oleinske kisline in fenolnih spojin oleuropeina, ligstrozida in oleokantala ter njihovih derivatov, kot sta hidroksitirozol in tirozol. Fenolne spojine določajo glavne organoleptične lastnosti oljčnega olja.

Vir: www.telegram.hr