To lahko povzroči depresijo

Hrana lahko ublaži, a tudi povzroči depresijo. Strokovnjaki namreč vse bolj prepoznavajo povezavo med tem, kar damo v usta, in tem, kar se dogaja v naših glavah.

Možgani, tako kot vsi organi, so za optimalno delovanje odvisni od dobre prehrane. Čeprav predstavljajo le 2 odstotka vaše celotne telesne teže, porabijo približno 22 odstotkov vaših skupnih dnevnih potreb po energiji in kisiku. V primerjavi z drugimi organi vaši možgani potrebujejo nesorazmerno veliko hrane za pravilno delovanje, pravi psihologinja Kimberley Wilson.

Po mnenju zagovornikov prehranske psihiatrije obstajajo dobri dokazi, da hrana vpliva na naše razpoloženje. Pomanjkanje osnovnih hranil prispeva k anksioznosti in depresiji, bipolarni motnji, shizofreniji in ADHD.

Večina zdravnikov ima osnovno razumevanje načel prehrane, vendar šele začenjajo v celoti ceniti uporabnost prehrane kot terapevtskega pristopa, pravi psihiater dr. Andreas Schenk.

Hrana za dobro voljo

Koliko lahko to, kar damo v usta, res vpliva na naše počutje?

Recenzirani znanstveni članki na temo prehrane in duševnega zdravja so zdaj številni in ponujajo skupno ugotovitev, da zdrava prehrana zagotavlja določeno zaščito pred depresijo. Izpostavljeni so predvsem prednosti sredozemske prehrane in izogibanje protivnetnim živilom.

Velike opazovalne skupine več kot 10.000 ljudi so pokazale, da imajo ljudje z bolj zdravo prehrano v povprečju manjše tveganje za poznejši razvoj depresije in anksioznosti, pravi Wilsonova.

Kot pomembno študijo navaja preskušanje SMILES, ki ga je izvedla Felice Jack, predsednica Mednarodnega združenja za prehransko psihiatrijo. Jackova je vključila 67 zmerno do hudo depresivnih posameznikov z nezdravimi prehranjevalnimi navadami. Polovica je prejela sedem srečanj s kliničnim dietetikom, ostali pa socialno podporo. Po 12 tednih je bila tretjina tistih, ki so prejemali prehransko podporo, v remisiji – niso bili več klinično depresivni. To je v primerjavi z 8 odstotki tistih, ki so imeli socialno podporo.

Preprečite vnetje

Wilsonova pravi, da obstaja povezava med možnostjo vnetja in večjo nagnjenostjo k duševnim boleznim.

To vključuje prehrano, bogato s prostimi sladkorji in predelanim mesom ter malo vlakninami in rastlinsko hrano. Ugotovljeno je bilo, da študije na ljudeh zagotavljajo dosledne dokaze, da ljudje s hudimi duševnimi boleznimi uživajo več provnetnih živil in manj protivnetnih hranil.

Kaj je protivnetna dieta?

Z eno besedo, sredozemsko – bogato z vlakninami in zelenjavo, z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov.

Naša prehrana se je v preteklem stoletju spreminjala hitreje, kot bi se lahko razvijala naša telesa. Prehrana naših prednikov je morda vsebovala mikrohranila, potrebna za optimalno delovanje možganov. Tega pa povprečni sodobni prehrani manjka. Bolj se moramo potruditi, da po potrebi prilagodimo svoj prehranski vnos ali dodatke, pravi Schenk.

Pravzaprav se je pokazalo, da hranila, ki jih zahodnjaška prehrana primanjkuje, fizično skrčijo del naših možganov, ki je odgovoren za čustveno regulacijo.

Strokovnjaki se strinjajo, da se moramo osredotočiti na prehrano, ne na prehranska dopolnila, čeprav lahko tudi ta igrajo svojo vlogo.

Za proizvodnjo bistvenih nevrotransmiterjev naši možgani potrebujejo osnovne surovine, pridobljene iz naše hrane. Ljudje bi morali najprej optimizirati svojo prehrano, a tudi na videz zdrava sodobna prehrana lahko vsebuje neoptimalno ravnovesje osnovnih hranil, ki lahko vplivajo na duševno zdravje, kot so maščobne kisline omega-3, pravi Schenk.

Naši drugi "možgani"

Drugo področje, o katerem se pogosto razpravlja, je povezava med našim prebavnim in živčnim sistemom, nekateri pa črevesju pravijo naši 'drugi možgani'.

Nevronska mreža, ki jo najdemo v sluznici našega črevesja, izhaja iz istega izvora kot naš živčni sistem med razvojem ploda. Z možgani komunicira preko izjemno zapletenega sistema endokrinih, imunskih in nevronskih mrež. Vemo, da lahko psihološki stres poslabša črevesne težave, kar lahko privede do psihiatričnih in nevropsihiatričnih motenj. Z drugimi besedami, to je dvosmerna ulica, pravi Schenk.

Torej, kaj točno je dieta za optimizacijo možganov?

Bogata z vlakninami (polnozrnate žitarice, kuhan in ohlajen škrob, korenasta zelenjava), polifenoli (listnata zelenjava, živobarvna zelenjava, jagodičevje, čaj, kava, temna čokolada), olivno olje in mastne ribe, oreščki, fižol in stročnice ter nizka vsebnost v prostih sladkorjih – predvsem v s sladkorjem sladkanih pijačah, predelanem mesu in ocvrti hrani. Najbolj raziskana je sredozemska prehrana, omeniti pa velja tudi nordijsko in japonsko prehrano, pravi Wilson.

Vir: ordinacija.vecernji.hr