Tega o vegetarijanstvu gotovo še niste vedeli

Vegetarijanska prehrana, ki je bogata z vlakninami, zelenjavo, sadjem in zdravimi maščobami, ima številne koristi za zdravje.

Oktober je bil leta 1977 po vsem svetu razglašen za mesec vegetarijanstva z namenom ozaveščanja o prednostih vegetarijanske prehrane in spodbujanja bolj zdravega, trajnostnega načina življenja. V tem mesecu potekajo številne akcije, izobraževanja in dogodki, ki ljudi spodbujajo k zmanjšanju uživanja mesa ali prehodu na vegetarijansko prehrano, piše worldvegetarianday.

Oktobra se zdravje krepi z rastlinsko prehrano. Poudarja tudi etični vidik zmanjševanja trpljenja živali in ozavešča o vplivu mesne industrije na okolje. Številne organizacije in restavracije promovirajo vegetarijanske obroke, posameznike pa spodbujajo, da poskusijo vegetarijanske recepte in raziščejo številne alternative mesu, kot so tofu, seitan in različne vrste stročnic.

Kaj je vegetarijanstvo?

Vegetarijanstvo je način prehranjevanja, ki izključuje uživanje mesa in ribjih izdelkov, nekatere njegove oblike pa lahko vključujejo mlečne izdelke, jajca in druge izdelke živalskega izvora. Ljudje, ki prakticirajo ta način prehranjevanja, se imenujejo vegetarijanci.

Zanimiva dejstva o vegetarijanstvu

Vegetarijanstvo ni le prehranska izbira, ampak pogosto predstavlja celoten življenjski slog, ki vključuje etične, zdravstvene in okoljske vidike. Skozi stoletja je ta način prehranjevanja postal priljubljen po vsem svetu. Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o vegetarijanstvu, ki jih gotovo še niste slišali!

Zgodovina vegetarijanstva

Korenine vegetarijanstva segajo v staro Grčijo in Indijo, kjer so številni filozofi, na primer Pitagora, spodbujali vegetarijanstvo iz etičnih in zdravstvenih razlogov. Pitagorejci so kot privrženci Pitagore verjeli v nenasilje do vseh živih bitij, kar je še danes osnova vegetarijanskega načina življenja.

Znani vegetarijanci

Številni zgodovinski znani ljudje in zvezdniki so bili ali so še vedno vegetarijanci. Med njimi so: Leonardo da Vinci, Mahatma Gandhi, Albert Einstein, Paul McCartney in Natalie Portman. Vsak od teh posameznikov je spodbujal vegetarijanstvo iz različnih razlogov, bodisi zaradi zdravja, etike ali okolja.

Vegetarijanstvo kot del religij

Vegetarijanstvo je sestavni del mnogih religij, zlasti hinduizma, budizma in džainizma. V teh tradicijah igra ideja ahimse ali nenasilja do vseh živih bitij ključno vlogo v prehranjevalnih praksah, zato se mnogi privrženci izogibajo mesu iz etičnih razlogov.

Mit o pomanjkanju beljakovin

Eden najpogostejših mitov o vegetarijanstvu je, da vegetarijanci ne zaužijejo dovolj beljakovin. Čeprav je res, da rastlinske beljakovine niso vedno popolne, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin, lahko kombinacija živil, kot so stročnice, žita in oreščki, zagotovi vse potrebne beljakovine za zdravo prehrano.

Vegetarijanci živijo dlje

Raziskave kažejo, da imajo lahko vegetarijanci daljšo življenjsko dobo v primerjavi z mesojedci. Zaradi manjšega tveganja za bolezni srca, visok krvni tlak, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka je vegetarijanska prehrana povezana z daljšim in bolj zdravim življenjem.

Ekološke koristi vegetarijanstva

Vegetarijanstvo pozitivno vpliva na okolje. Proizvodnja rastlinskih beljakovin zahteva znatno manj vode, zemlje in energije v primerjavi s proizvodnjo mesa. Tudi mesna industrija pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov, medtem ko lahko prehod na vegetarijansko prehrano pomaga zmanjšati ogljični odtis.

Vrste vegetarijanstva

Razlogi za izbiro vegetarijanske prehrane so lahko različni, med njimi etični, okoljski, zdravstveni in verski motivi. Vegetarijanstvo je razdeljeno na štiri osnovne vrste.

1. Lakto-vegetarijanstvo izključuje meso in ribe, vključuje pa mlečne izdelke.

2.Ovo vegetarijanstvo poleg mesa in rib izključuje mlečne izdelke, dovoljuje pa uživanje jajc.

3. Lakto - ovo vegetarijanstvo združuje obe zgornji obliki, kar pomeni, da se meso in ribe ne uživajo, dovoljeni pa so mlečni izdelki in jajca.

4. Veganstvo je strožja oblika vegetarijanstva, ki izključuje vse izdelke živalskega izvora, vključno z mlečnimi izdelki, jajci in medom.

Peskatarstvo – korak k vegetarijanstvu

Peskatarijanstvo (ali pescetarstvo) je prehranjevalni režim, pri katerem se ljudje odločijo za uživanje rib in morskih sadežev kot primarnega vira beljakovin, skupaj z zelenjavo, sadjem, žiti in drugimi živili rastlinskega izvora, vendar se izogibajo rdečemu mesu in perutnini. Peskatarstvo je pogosto korak k vegetarijanstvu ali veganstvu.

To je vrsta polvegetarijanske prehrane, ki se pogosto izbere iz zdravstvenih, okoljskih ali etičnih razlogov. Pesketarijanci lahko uživajo v raznoliki prehrani, ki vključuje:

- sveže ali konzervirane ribe, kot so losos, tuna, skuša, pa tudi školjke, kot so školjke ali kozice.

- velik del njihove prehrane predstavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena.

- odvisno od osebne izbire nekateri peskatarji uživajo tudi mlečne izdelke in jajca.

Vegetarijanstvo in zdravje

Vegetarijanska prehrana je povezana s številnimi potencialnimi koristmi za zdravje, vključno z zmanjšanjem tveganja za kronične bolezni, kot so bolezni srca, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2, piše health.harvard.

Zmanjšano tveganje za bolezni srca

Veganska prehrana, ki je bogata z vlakninami, zelenjavo, sadjem in zdravimi maščobami, lahko pomaga znižati raven holesterola in krvni tlak. S tem se zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja, ki so eden vodilnih vzrokov smrti v svetu. Raziskave kažejo, da imajo vegetarijanci nižjo raven slabega LDL holesterola in manj verjetno zbolijo za koronarno srčno boleznijo.

Nižji krvni tlak

Ljudje, ki jedo pretežno rastline, imajo pogosto nižji krvni tlak v primerjavi s tistimi, ki jedo meso. Veganska prehrana, bogata z zelenjavo in sadjem, z nizkim vnosom soli in nasičenih maščob, prispeva k zdravju ožilja in normalizaciji krvnega tlaka.

Manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2

Vegetarijanska prehrana z veliko vlakninami in nizko vsebnostjo nasičenih maščob lahko pomaga ohranjati stabilno raven sladkorja v krvi in s tem zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Raziskave kažejo, da imajo vegetarijanci in vegani nižji indeks telesne mase (ITM) in manjše tveganje za debelost. , ki je ključni dejavnik pri preprečevanju sladkorne bolezni.

Nadzor telesne teže

Vegetarijanska prehrana je običajno bogata s hranili in malo kalorijami, kar pomaga ohranjati zdravo težo. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin v rastlinski hrani se človek hitreje počuti sit, kar zmanjša prenajedanje. Raziskave kažejo, da imajo vegetarijanci na splošno nižjo telesno maso v primerjavi z mesojedci.

Zmanjšano tveganje za raka

Nekatere raziskave kažejo, da imajo vegetarijanci manjše tveganje za razvoj nekaterih vrst raka, kot sta rak debelega črevesa in dojke. Rastlinska prehrana, bogata z antioksidanti in fitokemikalijami, lahko pomaga zaščititi celice pred poškodbami in zmanjša vnetje, kar lahko pomaga pri preprečevanju raka.

Boljša prebava

Vlaknine v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih in stročnicah spodbujajo zdravo prebavo, preprečujejo zaprtje in ohranjajo zdravo črevesno mikrofloro. Redno uživanje vlaknastih živil pomaga tudi pri preprečevanju divertikuloze in drugih prebavnih motenj.

Prednosti vegetarijanske prehrane v smislu vnosa hranil

Vegetarijanska prehrana je lahko zelo bogata s hranili, če je pravilno načrtovana.

Večji vnos vlaknin

Vegetarijanska prehrana, ki temelji na sadju, zelenjavi, celih zrnih in stročnicah, pogosto zagotavlja večji vnos vlaknin. Pomembni so za prebavo, znižujejo raven holesterola v krvi in pomagajo ohranjati zdravo telesno maso.

Bogastvo antioksidantov

Sadje in zelenjava sta bogata z antioksidanti, kot so vitamin C, vitamin E in betakaroten, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni in vnetja.

Zmanjšan vnos nasičenih maščob in holesterola

Ker vegetarijanci ne uživajo rdečega mesa in predelanih mesnih izdelkov, njihova prehrana vsebuje manj nasičenih maščob in holesterola. To lahko pomaga zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja.

Večji vnos vitaminov in mineralov

Veganska prehrana je pogosto bogata z vitamini, kot so vitamin C, folna kislina, kalij in magnezij, ki so bistveni za splošno zdravje. Kalij pomaga uravnavati krvni tlak, magnezij pa je nujen za delovanje mišic in živčnega sistema.

Slabosti vegetarijanske prehrane v smislu vnosa hranil

Čeprav vegetarijanstvo prinaša številne koristi za zdravje, lahko predstavlja tudi tveganje, če ni skrbno načrtovano in se ne posvetuje s strokovnjakom.

Možno pomanjkanje beljakovin

Ker sta meso in ribe izključena, imajo lahko vegetarijanci težave z zauživanjem dovolj kakovostnih beljakovin. Kakovostni viri beljakovin, kot so stročnice, oreščki, tofu, tempeh in seitan, lahko zadovoljijo potrebe, vendar zahtevajo skrbno načrtovanje obrokov.

Pomanjkanje vitamina B12

Vitamin B12, ki je ključen za zdravje živčnega sistema in nastajanje rdečih krvničk, se naravno nahaja samo v živilih živalskega izvora. Vegetarijance, zlasti vegane, lahko ogroža pomanjkanje tega vitamina. Priporočljivo je jemati dodatke ali uživati obogateno hrano.

Pomanjkanje železa

Čeprav vegetarijanci uživajo železo iz rastlinskih virov, kot so špinača, stročnice in polnozrnata žita, je absorpcija takšnega železa, t.i. nehem železo je šibkejše od železa iz mesa. Zaradi tega obstaja tveganje za anemijo. Za boljšo absorpcijo železa je priporočljivo ob obrokih, bogatih z železom, uživati živila, bogata z vitaminom C.

Pomanjkanje kalcija in vitamina D

Vegetarijanci, zlasti tisti, ki ne uživajo mlečnih izdelkov, imajo lahko težave z vnosom kalcija in vitamina D. Kalcij je nujen za zdravje kosti, vitamin D pa pomaga pri absorpciji kalcija. Ta hranila lahko nadomestite z uživanjem obogatenega rastlinskega mleka, tofuja, zelene listnate zelenjave ali prehranskih dopolnil.

Možno pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin

Omega-3 maščobne kisline, zlasti EPA in DHA, ki so pomembne za zdravje srca in možganov, se običajno nahajajo v ribah. Vegetarijanci imajo morda manjši vnos teh kislin, vendar obstajajo rastlinski viri omega-3, kot so chia semena, lanena semena in orehi, ki vsebujejo ALA, predhodnico EPA in DHA. Vendar pretvorba ALA v EPA in DHA v telesu ni preveč učinkovita.

Vir: net.hr