Po podatkih registra raka Republike Slovenije vsako leto za eno od oblik raka zboli več kot 8 tisoč moških, od tega največ za rakom prostate in kožnim rakom. Ogroženost za najpogostejše oblike te bolezni je največja pri starejših; med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2020, je bilo denimo 65 % starejših od 65 let. Rak mod je po drugi strani najpogostejša vrsta raka pri mlajših moških.
Podatki Državnega programa obvladovanja raka kažejo, da bo med tistimi, ki so rojeni leta 2021 do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolel vsak drugi moški. Zato je nujno, da poznate dejavnike tveganja za nastanek, prepoznate morebitne simptome in se nanje pravočasno odzovete, saj si lahko na ta način rešite življenje. Ključnega pomena so zlasti redno samopregledovanje mod, udeležba v državnih presejalnih programih in zdrav življenjski slog.
Omejiti bi morali uživanje močno predelanih živil
Poleg gibanja in izogibanja stresu, kajenju ter alkoholu, je še posebej veliko pozornosti treba posvetiti prehrani. Ne moremo trditi, da določena živila povečujejo tveganje za nastanek rakavih obolenj, so si pa številni strokovnjaki enotni, da bi bilo bolje omejiti uživanje močno predelanih živil, kot so klobase, hrenovke, slanina, salame, raznih vnaprej pripravljenih jedi in ostale industrijsko predelane hrana. Prav tako ne bi smeli pretiravati z uživanjem rdečega mesa in čipsi ter ostalimi prigrizki, ki so polni soli in konzervansov.
Sol v naši prehrani sicer igra pomembno vlogo pri delovanju mišic in telesnih funkcijah, a težava je, da je uživamo preveč. Tega se sicer v večini primerov niti ne zavedamo, saj razmišljamo samo o soli, ki jo dodamo med pripravo hrane, pozabljamo pa na tisto, ki jo živila, uporabljena med kuhanjem, že vsebujejo, npr. testenine, njoki, predpripravljeno meso. K temu je potrebno dodati še sol v raznih začimbnih mešanicah in pa sol, ki jo vsebuje kruh.
Poiščite kruh, ki vsebuje manj soli
Slovenci smo znani kot veliki ljubitelji kruha. Glede na statistične podatke ga vsak med nami poje kar 55 kilogramov na leto. Nič čudnega, saj gre za osnovno živilo, ki je v naši prehrani prisotno že tisočletja. Pomembno pa je, da v pestri ponudbi znate prepoznati kakovost in ste pozorni na sestavine v posameznih krušnih izdelkih. Odlična izbira bo denimo kruh Krpan iz pekarne Žito, ki vsebuje kar 25 % manj soli v primerjavi z drugimi slovenskimi kruhi. Prepoznali ga boste po značilni obliki srca, najpomembneje pa je, da kljub zmanjšani vsebnosti soli njegov okus ni prav nič drugačen kot pri drugih vrstah kruha.
Pri Žitu se sicer nasploh zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do svojih kupcev in zato pri svojih izdelkih kakovost postavljajo na prvo mesto. Z bogatim naborom vrhunskih kruhov ter pekovskih izdelkov vsako leto sodelujejo pri številnih uspešnih družbeno odgovornih projektih in tudi letošnji Movember ni nobena izjema. Žitovi paradni kruhi Hribovc, Jelen in Krpan v mesecu novembru tako na prodajnih policah dobesedno padejo v oči, saj so označeni s posebno tematsko hostijo v obliki brkov, ki so simbol Movembra.
Tako z Žitovimi kruhi nadaljujemo odgovornost do družbe, osveščanje o kakovostnem načinu življenja in preventivi, sporočajo iz Žita in ob tem poudarjajo, da Žitovi kruhi ob vrhunski in večkrat nagrajeni kakovosti (med drugim so nedavno prejeli naziv Superbrands Slovenija), nosijo tudi pomembno simbolno noto, ki jo v Žitu želijo predati potrošnikom ob nakupu njihovih kruhov.
Osnova kakovostne prehrane naj bo tipična sredozemska prehrana
V Žitu so zavezani odgovornosti, ki jo imajo do potrošnikov, zato jih želijo, poleg nudenja kakovostnih izdelkov, tudi ozaveščati, da posegajo po prehransko ugodnejših izdelkih. Pri snovanju novih izdelkov imajo, poleg sledenja trendom in željam potrošnikov, v ospredju osredotočenost na zdravo, uravnoteženo in trajnostno prehrano.
Kakovostna in uravnotežena prehrana bi morala že nasploh biti naša glavna prioriteta – tako zaradi boljšega počutja in večje kakovosti življenja, kot zaradi preventive pred raznimi boleznimi, tudi rakom. Glavno vlogo na naših krožnikih bi morali imeti zlasti sadje ter zelenjava, izdelki, polni vlaknin in beljakovin, sveža zelišča in začimbe, mastne ribe in morski sadeži ter mlečni in fermentirani izdelki. Odlična osnova je vsekakor lahko sredozemska prehrana, ki jo dobro poznamo in velja za eno najbolj zdravih na svetu. Hkrati je nujno potrebna tudi redna telesna dejavnost, čas za sprostitev in pa zadosten ter kakovosten spanec.
Sponzorirana vsebina
