Hitra prehrana lahko povzroči demenco

Ekipa z avstralske narodne univerze je ugotovila, da vsak dan zaužijemo 650 kalorij več, kot smo jih še pred 50 leti. To je v rangu hamburgerja, krompirčka in sladkih pijač. Odkrili so, da obstaja močna povezava med prehranjevanjem in slabljenjem možganov. Vodja raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Neuroendocrinology, Nicolas Cherbuin, je dejal: ''Našli smo močan dokaz, da nezdrave prehranske navade in pomanjkanje vadbe skozi daljše obdobje predstavljajo resno tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in slabljenje možganskih funkcij, kot sta demenca (kronična napredujoča možganska bolezen, op. p.) in krčenje možganov.''

Iz raziskave je razvidno, da se lahko zdravje možganov poslabša precej prej, kot je bilo prvotno mišljeno. ''Ko enkrat pridemo v srednja leta, je škoda bolj ali manj nepopravljiva, zato pozivamo ljudi, da jedo zdravo in pridejo v formo čim prej – najbolje v mladosti, najkasneje pa v času zgodnje odraslosti.'' Praksa je, da nam običajno svetujejo, da zmanjšajo možnost pojava demence, ko smo stari 60 let in več, kar je pogosto mnogo prepozno.

Največ bomo za zdravje svojih možganov storili, če zdravo jemo in telovadimo od malih nog, svarijo strokovnjaki. Ti so do rezultatov prišli na podlagi preučevanj okoli 200 mednarodnih študij. Med drugim razkrivajo, da ima okoli 30 odstotkov svetovne populacije prekomerno telesno težo oz. je predebelih, do leta 2030 pa bo več kot 10 odstotkov odraslih zbolelo za sladkorno boleznijo tipa 2.

Da sta ''sladkorna'' in hitro poslabšanje možganskih funkcij povezana, ni novica, ''a naše delo kaže, da se nevrološke disfunkcije lahko pojavilo precej bolj zgodaj,'' za kar sta pogosto kriva pešanje možganskih funkcij in nezdrav življenjski slog, razlaga Cherbuin. Dodatna količina hrane, ki jo zaužijemo glede na količino izpred pol stoletja, pomeni, da imamo slabe prehranske navade, dodaten problem pa predstavlja dejstvo, da je veliko hitre prehrane, ki ima nizko hranilno vrednost in veliko kalorij. ''Sporočilo je preprosto, a sprememba na bolje bo izziv. Posamezniki, starši, zdravstveno osebje in vlade bodo pri tem igrali pomembno vlogo,'' zaključi Cherbuin.