Psihične zlorabe imajo veliko oblik, zato jih včasih težko prepoznavamo ali pa si pred njimi enostavno zatiskamo oči. Čeprav se v današnjem času veliko več pozornosti posveča ženskam, ki v partnerskih odnosih trpijo psihično nasilje, to ne pomeni, da nimamo prav toliko (morda še več) moških, ki so žrtve nasilja s strani partnerke.
Dejstvo je, da moški skrivajo svoje partnerske težave, saj še vedno velja prepričanje, da bi bili v očeh drugih šibki in ’manj moški’. V tem primeru igra pomembno vlogo tudi napačna vzgoja, ki temelji na preživetih prepričanjih, da fantki in moški pač ne jočejo. Tako mora moški odrasti v trdno in močno osebo, ki stoično prenaša vse tegobe življenja. A vsak strokovnjak, ki se ukvarja s partnerskimi odnosi zna povedati, da veliko moških doživlja v odnosih stiske zaradi nasilne partnerke. Sem večinoma spada psihično nasilje, ki obsega verbalne napade, manipulacijo, ignoriranje, izsiljevanje, izkoriščanje, v nekoliko manjši meri tudi fizično nasilje, kot so klofute, lasanje, brcanje in podobni fizični izbruhi.
Vedenje, ki kaže na psihično nasilje v partnerskem odnosu
Besni izbruhi
Idealnega in popolnega partnerskega odnosa ni. V čisto vsakem razmerju se pojavljajo težja obdobja, krize, večji in manjši konflikti, pomembno pa je, da se partnerja znata z njimi soočati, jih razčistiti in oditi v odnosu naprej. Vsak kdaj pa kdaj izgubi potrpljenje, vzroji in se odzove na neprimeren način, težava pa nastane, ko takšno vedenje postane stalnica. O vztrajanju v takšnem odnosu se je potrebno vprašati takrat, ko se besni izbruhi, ki vzniknejo zaradi popolnoma banalnih tem, začnejo pojavljati že dnevno ali tedensko. Takšne partnerke navzven (zlasti pred drugimi) pogosto izgledajo povsem zadovoljne ženske, šele za štirimi stenami pa si dovolijo pokazati to, kar se dogaja v njih. V skrajnih primerih se pojavljajo tudi izbruhi v javnosti.
Kritiziranje zunanjega izgleda
Nič ni narobe, če si partnerja vsake toliko podelita kakšen komentar glede videza, bodisi gre pri tem za dobronamerno kritiko ali pohvalo. Zelo narobe pa je, če partnerka vsako priložnost izkoristi za negativno komentiranje videza, stila oblačenja, skratka karkoli je pri partnerju vidno navzven. Takšne ženske svoj gnev in nezadovoljstvo rade sproščajo na način, da svojega partnerja ponižujejo, omalovažujejo, žalijo. Morda je napačna nova oblika brade, morda so grozne nove hlače, morda je katastrofalen kar celoten izgled. Pogosto se zgodi, da komentirajo tudi postavo, morda višek kilogramov, premalo možat videz ... Vsakič najdejo nekaj, s čimer izražajo svojo zagrenjenost, s poniževanjem partnerja pa se le trudijo poveličevati sebe.
Kontroliranje življenja
V zdravem partnerskem odnosu je prisotno nenehno iskanje ravnotežja med med bližino in neodvisnostjo. Vsak si želi občutka intime in ljubljenosti, hkrati pa je pomembno tudi ohranjanje svojih hobijev in prijateljstev. Pomembno je torej, da se v odnosu ne izgubimo in ne potlačimo sebe. Pri psihično nasilnih partnerkah pa se pogosto pojavlja velika želja po kontroli partnerjevega življenja, kar se kaže v nenehnem kritiziranju prijateljev, nadzorovanju družbenih omrežij, celo prepovedovanju druženja. To nikakor ni sprejemljivo vedenje, ki bi ga tolerirali.
Posredni fizični izbruhi
Če je nekako še običajno, da ima majhen otrok, ki še ne zna kontrolirati svojih čustev, izbruhe jeze, pa to nikakor ni več sprejemljivo pri odraslih. Psihično nasilne partnerke lahko svojo frustracijo kažejo tudi skozi posredno fizično nasilje, ki se kaže z loputanjem vrat, boksanjem v steno, razbijanjem inventarja, trganjem, metanjem telefona in podobnim. Takšna dejanja kažejo na pomanjkanje samokontrole in pogosto je samo vprašanje časa, kdaj se posredni fizični izbruhi spremenijo v konkretno nasilje s poškodbami partnerja.
Manipulacija s spolnostjo
Siljenje k spolnosti se morda komu zdi neobstoječa težava, saj veliko moških v partnerstvu pogreša spolnost in si želi več fizične bližine. A pri čustveno nasilnih partnerkah se spolnost pogosto uporablja kot sredstvo manipulacije, s katero želi imeti kontrolo. Ena možnost je, da partnerja prekomerno sili k spolnosti, kljub temu, da njemu ni do tega, pri čemer lahko izraža tudi fizično nasilje, druga možnost pa je, da mu odreka spolnost in ga z njo izsiljuje. Nobeden od opisanih scenarijev ni zdrav način funkcioniranja v partnerski zvezi. Spolnost je zagotovo ena od sestavin zdravega odnosa, a le takrat, ko z njo niso povezani nikakršni pritiski, izsiljevanje ali manipulacija.
→ Zakaj je partnerka nasilna? Nasilje, pa naj bo kakršno koli že, je vedno znak velikih notranjih stisk. Ženske, ki v odnosih ne zmorejo normalno funkcionirati, so v večini primerov odrasle v nefunkcionalnih družinah, imajo tudi same izkušnjo zlorabe (psihične, fizične ali spolne) in/ali se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
→ Kdaj je čas za alarm? Ko se ob partnerki večino časa počutite razvrednotene, razočarane, zmedene, nerazumljene, tesnobne ali depresivne, manjvredne, obstaja velika verjetnost, da je v odnosu prisotno čustveno nasilje.
Prepoznati psihično nasilje ni vedno enostavno, še posebej takrat, ko smo v odnosu dlje časa in neželeno vedenje postane navada. Nič nenavadnega ni, če skozi čas zapademo v spiralo otopelosti in vdanosti v usodo. A v vsakem odnosu imamo vedno na voljo dvoje – to, da nesrečno vztrajamo in se na stara leta z obžalovanjem oziramo nazaj ali pa da se odločimo za konec zveze in nove začetke. Pomembno je, da se v odnosu nikoli ne zadovoljimo z manj, kot smo v resnici vredni.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV