Psihologija črednega nagona: zakaj tako radi sledimo množici?

Z vidika evolucije so bili naši predniki vseskozi ogroženi. Povezovanje in sledenje skupini jim je pomagalo preživeti v nevarnem in negotovem okolju. Čredni nagon je torej neke vrste zapuščina preteklosti, ki je zapisana globoko v nas, socialna psihologija pa ta fenomen imenuje tudi ’mentaliteta črede’ ali ’skupinsko razmišljanje’.

Čeprav se morda zdi, da v celoti nadzorujemo svoje misli in vedenje, pa socialna psihologija govori drugačno zgodbo. Socialna psihologija se ukvarja s tem, kako razmišljamo, se vedemo, vplivamo in se povezujemo med seboj. Ljudje smo socialna bitja, v odnosu nastanemo, rastemo in se razvijamo ter po odnosu vedno hrepenimo. Zelo pomembno področje socialne psihologije je tudi vpliv množice oziroma moč, ki jo ima skupina na nas. Raziskave kažejo, da v resnici nimamo toliko nadzora nad seboj, kot si domišljamo, saj od svojega okolja, zlasti drugih ljudi, vseskozi sprejemamo ’navodila’ - subliminarna ali čisto odkrita, kako naj se vedemo, kako naj razmišljamo, kaj naj počnemo …

Če to počnejo drugi, pomeni, da je prav

Pri črednem nagonu gre za kognitivno pristranskost, zaradi katere ljudje mislijo in delujejo na način, kot to počnejo drugi. Če smo negotovi ali ne vemo, kako naj ravnamo in kaj je pravilno, enostavno pogledamo, kaj počnejo ljudje okoli nas. Dejanja drugih so zelo pomembna pri določanju lastnega vedenja, saj nam omogočajo bližnjico za krmarjenje v svojem življenju. Angleški filozof Alfred North Whitehead je nekoč dejal. "Civilizacija napreduje tako, da povečuje število operacij, ki jih lahko izvedemo, ne da bi o njih razmišljali." Ker ima čredni nagon oziroma bandwagonov efekt močan vpliv na vsa področja našega življenja, je pomembno, da ga razumemo.

→ Če na družbenih omrežjih najdemo profil z velikim številom sledilcev ali komentar z veliko všečki in pozitivnimi odzivi, je bolj verjetno, da ga bomo podprli tudi sami. Podobno velja v obratni smeri. Manj nas zanimajo profili, ki imajo manj všečkov, kljub temu, da so lahko zelo kakovostni.

→ Čredni nagon močno vpliva tudi na politične odločitve ljudi. Volivci pogosto zagotavljajo večjo podporo določeni politični stranki zgolj zato, ker je stranki na nedavni anketi kazalo zelo dobro. Gre za vedenje, ki ga imenujemo ’bandwagon’ glasovanje. Podobno velja za sprejemanje politične ideologije – nekdo bo sprejel ideologijo, ker bo videl, da so isto sprejeli drugi v njegovem družbenem krogu.

→ Podobno velja za odločitve potrošnikov o tem, katere izdelke kupiti. Ljudje pogosto kupujejo tip oblačil, ki ga nosijo tudi drugi, saj s tem želijo pokazati, da sledijo najnovejšim modnim trendom. Ta efekt močno izkoriščajo industrija, trženje in oglaševalci. Slednji nas bombardirajo z informacijami, da je nek izdelek najbolje prodajan, najbolj priljubljen. Ni jim torej treba prepričevati, da je izdelek dober, le povedati morajo, da drugi tako mislijo. 

→ Čredni nagon lahko opazimo tudi v okolju. Ljudje bolj verjetno onesnažujejo in smetijo okolje, ki je predhodno že onesnaženo in bolj skrbijo za okolje, ki je čisto in urejeno. 

→ Ljudje bodo raje iskali stik z osebo, ki velja za priljubljeno, znano in oblegano (pa čeprav jim v resnici morda sploh ne bi bila všeč), enako velja za nepriljubljene osebe.

→ Učinek množice vpliva tudi na splošno kulturo in delovno okolje. Na nas nezavedno vplivajo stališča in vedenja ljudi, ki nas obkrožajo. Vsi smo se že znašli v skupini, kjer je vladalo napeto vzdušje in v tem primeru je napetost lahko zelo otipljiva. Skupinski odnosi in norme so namreč ’nalezljivi’.

Zanimiv eksperiment z dvigalom iz leta 1962

V eni od televizijskih oddaj so izvedli eksperiment, v katerem so posamezniki, ki se med seboj niso poznali, vstopili v dvigalo, kjer so bile že prisotne osebe obrnjene s hrbti proti vhodu. Kljub temu, da je to popolnoma nenaravno, saj v dvigalu običajno gledamo proti izhodu, so številni posamezniki sledili množici in se postavili v enak položaj. 

Čredni nagon lahko pripišemo več psihološkim vzrokom. Eden takšnih je normativni družbeni vpliv, ki predstavlja težnjo po usklajevanju z drugimi zaradi želje po ujemanju in njihovo odobritvijo. V tem primeru se zadaj skrivata strah pred izključenostjo in potreba po pripadnosti. Drug vzrok pa je informacijski družbeni vpliv, ki predstavlja težnjo po usklajevanju z drugimi zaradi predpostavke, da drugi morda vedo nekaj, česar vi ne, ali pa situacijo razumejo bolje kot vi. Ljudje si želijo imeti prav in biti na zmagovalni strani. 

Kako močno pa na vas vplivajo zunanje informacije? Radi sledite množici ali ste bolj individualist in raje sledite sebi? Razmislek o družbenem vplivu nas lahko pripelje do večjega zavedanja sebe in svojih odnosov z drugimi.