Veljala sta za popoln par, v resnici pa živela v incestu

Že dolgo je znano, da so življenja nekaterih kraljev zaznamovale bizarne in incestuozne zgodbe, a ta vas bo šokirala. To je zgodba o stricu in teti princa Filipa, v katero je bil vpleten prvih deset let svojega življenja, piše Daily Mail.

Namreč, njegova teta, princesa Marie Bonaparte, svojega moža, grškega in danskega princa Georgea, pred samo poroko pravzaprav ni nikoli poljubila. Tako jo je na poročno noč šokiralo dogajanje v njuni spalnici.

''Tisto noč si me vzel s kratkim, brutalnim gibom, kot da bi se silil. Potem si se opravičil in rekel: 'Sovražim to, tako kot ti. Ampak to morava storiti, če hočeva imeti otroke," je nekoč zapisala Marie v svoj dnevnik in namignila na naravo njunega zakona.

Princesa Marie je bila neverjetno bogata, in ko je bila družina princa Filipa izgnana iz Grčije, je zatočišče našla na njenem posestvu. Njen denar je plačal tudi njegovo zasebno šolanje.

Medtem ko je princ Filip odraščal, so se pogosto pojavljale govorice o nenavadnih spolnih preferencah njegovega strica in tete. Princ George, mlajši brat Filipovega očeta, je bil homoseksualec, ki je bil zaljubljen v lastnega strica.

Njegov stric, danski princ Valdemar, je bil kar 11 let starejši od njega, in čeprav je imel večinoma rad moško družbo, se ni obotavljal pri izkoriščanju vsake priložnosti za zabavo s pripadniki nasprotnega spola. In ta je enkrat vključevala tudi Georgeovo ženo – princeso Marie.

Marie je o njunem spolnem odnosu pisala tudi v svojem dnevniku.

''Globoka, sladka radost. George, jaz in dragi Valdemar," je zapisala.

Po besedah biografinje Celie Bertin je princesa Marie vse posnela drugi dan po njunih večernih prizorih. Opisala je, kako sta Valdemar in George vstopila v njeno sobo, ko je ležala na ležalniku. Valdemar jo je poljubil, George pa je ni želel poljubiti tako, kot je to storil njegov stric. Vedno je vse opisovala kot "ljubezenske igre" in se skrbno izogibala besedi incest.

Marie je bila daljna sestrična cesarja Napoleona I. Njen dedek po materini strani je bil izjemno bogat vlagatelj v Monte Carlu, po njem pa je podedovala ogromno bogastvo. George pa je bil razmeroma reven sin grškega kralja Konstantina I. in mornariški častnik. Njuna poroka je bila dogovorjena vnaprej, zavita v temno skrivnost, ki je vsem očitna, a neizrečena.

George je bil zaljubljen v svojega strica, očetovega najmlajšega brata, od svojega 14. leta, ko so ga poslali na Dansko na mornariško šolanje. Tam je ostal z Valdemarjem, takrat admiralom danske mornarice, na njegovem domu, gradu Bernstorff.

"Od dneva, ko sva se spoznala, od tistega trenutka naprej, sem ga ljubila in nikoli nisem imela drugega prijatelja razen njega," je pozneje priznala Marie.

Svojega strica je imel tako rad, da ga je povabil na medene tedne. In vsako poletje je leta po tem zapustil svoj dom v Franciji in odšel v Bernstorff, da bi užival z Valdemarjem. Spremljala ga je Marie, vestna žena.

Valdemarjeva žena, prav tako Marie, je bila prva, ki je Georgejevi ženi razložila globoko, intimno vez med stricem in nečakom, tako močno, da je ob koncu vsakega letnega obiska Bernstorffa George planil v jok, Valdemar pa je fizično zbolel.

"Ženske so se naučile biti potrpežljive in se niso vmešavale v moževe zasebne trenutke," je zapisala biografinja Celia Bertin.

"Med prvim od teh obiskov sta se Marie Bonaparte in Valdemar znašla v strastni intimnosti, ki si jo je obetala s svojim možem, a zdi se, da je to izkusil le površno, ko je sedel ali ležal poleg svoje žene in strica," je dodala.

Maria Bonaparte, obupana nad lastno spolno zadovoljitvijo, se je kasneje spustila v ljubezensko razmerje s princem Aagejem, Valdemarjevim najstarejšim sinom.

"V nobenem primeru se ne zdi, da je George temu nasprotoval ali menil, da bi moral temu dajati pozornost," dodaja Celia Bertin.

Marie je navzven ostala zvesta skupini. Za svet je bil njun zakon velik uspeh, saj je trajal 50 let. Skupaj sta imela dva otroka, grško in dansko princeso Eugenie ter grškega in danskega princa Petra.

Vendar je bila ona tista, ki je držala finančne niti v rokah in se v iskanju osebne izpolnitve zapletla v številne ljubezenske afere. Imela je celo afero s francoskim premierjem Aristidom Briandom in s Sigmundom Freudom, ki je v veliki meri zaslužen za njeno kariero pisateljice.

Njen nečak princ Filip je ostal v hiši v Saint-Cloudu do svojega desetega leta, potem pa se je preselil v Veliko Britanijo, da bi nadaljeval izobraževanje. Vedno pa se je s toplino spominjal prijaznosti tete in strica. Ko se je Filip leta 1947 poročil s princeso Elizabeto, bodočo kraljico, sta bila častna gosta na poroki v Westminstrski opatiji.

Ponovno sta bila častna gosta na Elizabetinem kronanju leta 1953.

Marie Bonaparte je umrla v Franciji leta 1962, v starosti 80 let. Kljub vsemu so jo pokopali poleg princa Georgea na kraljevem pokopališču palače Tatoi v bližini Aten.

Vir: dnevnik.hr