FOMO ali v angleškem jeziku ’fear of mising out’ pomeni strah pred tem, da bi zamujali življenje, ki ga opazujemo na družbenih omrežjih. Gre za neupravičeno prepričanje, da se vsi drugi bolj zabavajo kot mi in imajo lepše življenje, sami pa smo nesrečni, nepriljubljeni, osamljeni. Instagram je v današnjem času preplavljen z idealiziranimi podobami zaljubljenih parov, ’popolnih’ podob teles, vplivnežev, ki živijo od potovanj in podobnih utrinkov. Na izoblikovane osebnosti, ki znajo vsaj malo kritično razmišljati, to niti nima tako velikega učinka, kot ga ima na najstnike in ljudi s slabo samopodobo, osamljene, nesrečne ... Prav zato so fenomen FOMO označili kot enega največjih vzrokov za tesnobne motnje današnje generacije mladih in tudi tistih malo starejših. Izraz je bil ustvarjen leta 2011 in je precej hitro našel svoje mesto v našem besednjaku. A žal je stiska, ki jo mnogim povzročajo družbena omrežja, le vrh ledene gore. FOMO je postal tako velik problem, da se lahko kaže kot močna oblika tesnobe in/ali depresije, poleg tega povzroča še tveganje za zlorabo alkohola in drog v določenih starostnih skupinah.
A skozi leta se je poleg fenomena FOMO razvilo še nekaj drugih, ki se nanašajo na uporabo družbenih omrežij. Pa jih poglejmo. Ena od novodobnih različic je FOMOMO (ang. fear od the mystery of missing out), pri katerem gre za ekstremnejši primer FOMO. Pojavi se takrat, ko se baterija na telefonu popolnoma izprazni ali če telefon pozabimo doma. Pri tem posameznik čuti nestrpnost, nervozo, jezo, strah, tesnobo in ostala negativna čustva, ker ne vidi oziroma nima kontrole nad tem, kaj zamuja na družbenih omrežjih. Takšno prikrajšanje po sili razmer lahko povzroči občutek izključenosti iz dogajanja, pa čeprav le virtualnega.
Sledi MOMO (ang. mystery of missing out). Pri tem fenomenu posameznik niti ne potrebuje fotografij, da bi se počutil zapostavljenega, osamljenega, zavrženega, kajti že sama ideja, da bi se prijatelji, znanci in drugi zabavali brez njega, lahko pomeni kapljo čez rob. Gre za skorajda preganjavico, ki nastane, ko prijatelji na družbenih omrežjih ne objavijo ničesar. To pa pogosto vodi do premlevanja in neutrudnega brskanja po številnih profilih prijateljev in iskanja ’dokazov’, da so skupaj.
Kaj pa FOJI (ang. fear of joining in)? Gre za polarno nasprotje fenomenu MOMO. Če posameznik trpi za FOJI, zelo nerad objavlja na družbenih omrežjih ali se jih celo izogiba, saj se boji, da njegove objave ne bodo všečkane, komentirane ali celo pospremljene z negativnimi komentarji. To pomeni, da v resnici preko objav išče potrditev množice. Nekateri gredo celo tako daleč, da se celo odjavijo od družbenih omrežij.
A od vseh naštetih je še najbolj pozitiven JOMO (ang. joy of missing out), ki pomeni veselje zaradi zamujenega. V tem primeru se posameznik ne ozira na družbena omrežja, ima do njih zdravo mero distance in je pomirjen s tem, da enostavno ne more biti povsod. Namesto tega je povsem zadovoljen z uživanjem doma ali v družbi najbližjih. Če že, potem upamo, da ste tudi vi bližje JOMO kot ostalim fenomenom. Vedeti je treba, da so družbena omrežja le umeten socialni mehurček, ki sam po sebi ne pomeni ničesar in je v veliki meri odvisen od tega, kakšno vrednost mu pripišemo sami. Vsake toliko se je dobro izklopiti in se bolj vklopiti v resnično življenje, se strinjate?
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV