Poročni običaji in vraže

Tradicijo ohranjamo iz roda v rod in ji radi sledimo, a včasih niti sami ne vemo, kaj vse se skriva v ozadju raznoraznih običajev in vraž. Zato v nadaljevanju preverite, ali jih resnično poznate.

Snubitev na enem kolenu 

Že v srednjem veku so pravi vitezi pokleknili pred damo, da bi ji izkazali spoštovanje, medtem ko danes moški tako zaprosi svojo drago. Snubitev je običajno pospremljena s stavkom »Ali se boš poročila z mano?« in zaročnim prstanom, s katerim si obljubimo večno zvestobo. S tem dejanjem moški svoji izbranki dokaže, da ima z njo resne namene, hkrati pa jo še uradno umakne s »trga,« če na poroko tudi pristane. 

Snubitev na enem kolenu je v resnici dokaj nov pojav, ki ga je navdihnila želja po pripadnosti iz ljubezni, saj so bili nekoč v ospredju dogovori, ki so bolj spominjali na pogajanja in sklepanje dobrih kupčij. Romantika takrat še ni bila del poroke, danes pa jo opevamo v sodobnih filmih in na družbenih omrežjih oziroma tako rekoč povsod, saj so v ospredju romantične zaroke, ki božajo in razvajajo predvsem nežno žensko dušo, na primer zaroka v soju sveč, na peščeni obali, ob potočku v naravi, med cvetovi rdečih vrtnic, na stadionu, ob večerji in še in še. 

Ženin ne sme videti neveste pred poroko

Nekoč so verjeli – in ponekod še danes verjamejo – da prinaša nesrečo, če vidi ženin svojo nevesto pred poroko. In če se vrnemo nekaj let v preteklost, bomo hitro ugotovili, da je bil to smiseln običaj, saj so bile poroke dogovorjene in je v resnici obstajala možnost, da si bosta potencialna zakonca premislila, ko se bosta videla. 

Nekaj starega, nekaj izposojenega in nekaj modrega 

Pravilo je povsem preprosto: nevesta mora imeti na sebi nekaj starega, nekaj izposojenega in nekaj modrega. Modra je lahko na primer podvezica ali samo kakšen detajl, medtem ko je nova običajno obleka, verižica ali uhani – pravzaprav lahko kar koli v zakon prinese svežo energijo in optimizem. Temu dodamo še nekaj starega, del družinske tradicije. To je večkrat predmet, ki se prinaša iz generacije v generacijo. Prav tako velja, da si je dobro nekaj izposoditi od prijateljice, ki je že srečno poročena in bo tako svojo srečo prenesla tudi v drug zakon. 

Dež na poročni dan prinaša denar 

Ni presenetljivo, da se  za poroko najpogosteje odločamo v toplejših mesecih, še posebej aktualno pa je obdobje od maja do septembra, ko je zunaj prijetno toplo in imamo več možnosti za lep in sončen dan. A če bi se zgodilo najhujše in bi se nad nami zgrnili temni oblaki, ki bi prinesli dež ali kar nevihto, bi to po starem običaju kvečjemu pomenilo, da nam v zakonu ne bo manjkalo denarja in otrok. 

Poročna priča hrani in čuva prstana 

Poročna priča ima več zadolžitev, a med najpomembnejšimi je zagotovo skrb, da se nevesta ali ženin počutita več kot odlično. To pomeni, da je priča najboljša opora, dobrodošla pomoč in desna roka pri organizaciji poroke od a do ž, hkrati pa je s svojimi rešitvami ali rezervnimi načrti vedno pripravljena na vse, od nervoze do neljubih pripetljajev, nezgod in še in še. Med njenimi glavnimi nalogami sta tudi prstana, ki ju hrani in preda zakoncema, da si ju lahko izmenjata s poročno zaobljubo. Danes to vlogo večkrat prevzamejo kar otroci, ki lahko nosijo cvetje ali pomagajo pri daljši poročni obleki. 

Metanje riža za plodnost

Riž simbolizira plodnost, srečo in obilje, zato z metanjem riža mladoporočencem zaželimo predvsem veliko otrok, saj so nekoč na kmetiji potrebovali čim več pridnih rok in tudi dovolj hrane zanje. V zadnjem času se mnogi odločajo tudi za alternative, kot so pisani bomboni, najrazličnejša semena, cvetovi, milni mehurčki in podobno. 

Postavljanje mlaja in šranga

Tradicionalno ročno postavljanje mlajev je večinoma povezano s slavjem, ko mlademu drevesu z zelenim vrhom odstranijo lubje in ga okrasijo. Praviloma gre za malo lepšo visoko ravno jelko ali smreko, za katero pripravijo teren, nato pa jo postavijo pred nevestino hišo. Zabava (straža neveste) ob zvokih harmonike lahko traja pozno v noč ali vse do jutra, ko sledi šranga. To pomeni, da si mora ženin zaslužiti svojo nevesto in zanjo tudi plačati. Okoliški fantje namreč zaprejo dovoz do njene hiše, da bi videli, kako se bo ženin izkazal in pogodil za svojo nevesto. In šele takrat prejme tudi njihov »žegen« oziroma blagoslov.