Je deviški pas navadna izmišljotina?

Deviški pas – kovinska kontracepcija? 

Omemba deviškega pasu se pojavlja v številni srednjeveški literaturi, tudi likovni umetnosti. Po navedbah mnogih zapisov in legend je deviški pas skrivnostna kovinska naprava, ki se jo nadene okoli ženskih genitalij z namenom preprečevanja spolnih odnosov in samozadovoljevanja. Oblike deviškega pasu naj bi se razlikovale glede na regijo, so pa imeli vsi enako zasnovo. Narejeni so bili iz kovine, nekateri pa so imeli dodane tudi usnjene pasove, ki so bili pritrjeni okoli pasu. Čeprav so ta pripomoček imenovali ’pas’, je bil bližje kovinskemu spodnjemu perilu z majhnimi luknjami za izločanje. Tudi luknje so se med seboj razlikovale. Nekatere so imele majhne ostre konice, ki so izstopale navzven, kar je služilo za odvračanje moških. Drugi so bili nekoliko manj izpopolnjeni in brez bodic, še vedno pa za žensko zelo neudobni. Zapisi tudi kažejo, da so bili nekateri deviški pasovi na notranji strani celo oblazinjeni, kar je preprečevalo poškodbe kože ženske, ki ga je nosila. So se pa te blazinice zlahka umazale, zato jih je bilo treba pogosto menjati. Pas je zapirala ključavnica, ključ pa je imel le mož. 

Toda je vse skupaj resnica ali mit?

Nekateri viri trdijo, da so deviške pasove najverjetneje izumili v Italiji okoli leta 1400, a pojasnjujejo, da njihovih dokazov o uporabi v resnici ni. Zgodovinarji menijo, da moški svojih žensk zelo verjetno nikoli niso opremljali z deviškimi pasovi in da je vse skupaj le mit. Tudi v letu 1500 naj nihče ne bi resno jemal ideje o kovinskem spodnjem perilu kot učinkovitem sredstvu proti nezvestobi. Kovinski pas, tesno pripet okoli telesa, bi močno poškodoval žensko, prav tako ne bi trajalo dolgo, preden bi začel rjaveti, kar bi vodilo v okužbe, ki so bile tisti čas smrtonosne. 

Primerki, ki si jih v današnjem času lahko ogledamo v muzejih, so po pisanju zgodovinarjev samo plagiati, namenjeni tešenju"radovednosti preudarnih in kot šala za neokusneže". Menijo tudi, da so bile navedbe deviških pasov v različnih zapisih morda resnične, a le metaforične. A če srednjeveška različica pasov v resnici nikoli ni bila uporabljena za nadzor žensk, je še kako resnična v današnjem času. Uporabljajo jo namreč v namene različnih fetišističnih iger. 

Zanimivosti, ki nas puščajo v dilemi: 

– Poseben pas je omenjen že v Homerjevi Odiseji, v kateri Afrodita prevara svojega moža Hefajsta z njegovim bratom Aresom. Mož ji iz maščevanja nadene pas, ki služi kot zaščita proti ponovni prevari.

– Ni jasno, kdaj so bili prvič ustvarjeni deviški pasovi. Nekateri verjamejo, da so bili v Italiji prvič izdelani v 14. stoletju, druge reference pa omenjajo podobne pripomočke že v letu 1150, med križarskimi vojnami in celo v grških ter rimskih časih.

– Najstarejša ohranjena upodobitev deviškega pasu je skica iz knjige Bellifortis iz leta 1405, ki jo je napisal nemški vojaški inženir Konrad Kyeser. 

– V Parizu naj bi bile ženske prisiljene nositi deviške pasove. Ena od različic naj bi imela železen obroč, prekrit z žametom. Obroček je imel zareze, ki so omogočale zategovanja in rahljanje pasu – glede na razpoloženje moškega, kakopak.

– Deviški pasovi naj bi bili izdelani le v eni sami velikosti. Večje ženske so bile tako prisiljene nositi za svoje potrebe premajhne pasove in tako trpeti bolečino.

– V 15. in 16. stoletju se je razširil po Evropi, kjer so ga bogati meščani izpopolnili in okrasili z zlatarskimi detajli. 

– Ženske sužnje v Rimu naj bi bile prisiljene nositi deviške pasove, da so bile lahko na voljo gospodarjem, ko so si ti zaželeli spolnih užitkov.

– Ameriška vojska naj bi leta 1930 poročala o ženskah na Bližnjem vzhodu, ki so nosile deviške pasove.

– Rimske in grške ženske so prek svojih oblek pogosto nosile kovinske ali usnjene pasove, s katerimi so poudarjale prsi in boke.