FOMO in zakaj lahko škoduje vašemu razmerju?

Izraz FOMO (Fear of Missing Out) govori o strahu pred tem, da bi zamujali življenje oziroma vse njegove lepše plati, ki jih lahko vidimo na družbenih omrežjih. Ob tem lahko občutimo tesnobo ali nelagodje, še posebej če verjamemo, da vsi drugi doživljajo več kot mi. Lahko gre za zanimive in priljubljene dogodke, druženja, potovanja, priložnosti, hobije in še in še. Strah pred tem, da bi kar koli dobrega in pomembnega zamudili, se običajno pokaže tako, da nenehno preverjamo družbena omrežja in se impulzivno udeležujemo raznoraznih dogodkov in srečanj. Vse le za to, da ne bi kaj odšlo mimo nas in da se ne bi počutili prikrajšane. Prav tako pa FOMO, hočemo ali nočemo, vpliva tudi na naše razmerje.

Nenehno primerjanje z drugimi 

Primerjanje v kontekstu "vsem je bolje kot meni oziroma nama, vsi se imajo lepše" ni najboljši recept za uspešno nadaljevanje v dvoje, saj običajno vključuje veliko prikritega ali celo odkritega kritiziranja lastnega partnerja in ogromno nepotrebnih primerjav. Če smo obremenjeni s tem, da je naš odnos slabši, od tega, kar vidimo ali slišimo pri drugih parih, to lahko povzroči veliko nezadovoljstva, dvomov in pomislekov pri nas samih. 

Osredotočenost na to, kar nimamo, in ne na to, kar že imamo 

Namesto da bi se veselili skupne blaginje, je pogosto ne cenimo, ker se še prehitro lahko razvadimo in jo jemljemo za samoumevno. Hočemo tisto, česar nimamo, to, kar imamo, pa pozabljamo. Seznam stvari, za katere smo lahko hvaležni, bo zagotovo pomagal, da se bomo spomnili in predvsem zavedali, da imamo pravzaprav že veliko mogoče celo boljših stvari, kot jih vidimo na družbenih omrežjih. 

Preokupiranost in premalo časa 

Biti povsod in imeti vse je misija nemogoče, s katero izgubljamo svojo pristnost in avtentičnost ter pozabljamo na svoje primarne želje. Če se ne moremo osredotočiti na to, kar bi v resnici radi, lahko izgubljeno tavamo od enega dogodka do drugega hobija, hkrati pa tako zanemarimo tudi svojega partnerja. In povsem jasno je, da za dober odnos potrebujemo več kot samo skupno sliko, predvsem je ključen čas, ki ga imamo na voljo za povezovanje in poglabljanje zveze.

Nerealna pričakovanja 

Razmišljanje, da si tudi mi zaslužimo vse, kar vidimo pri drugih, je napačno že iz tega vidika, kaj pravzaprav sploh vidimo. Idealizirane podobe odnosov ali hedonističnega uživanja, pa naj si bo to nekje ob morju, v luksuzni restavraciji, mogoče celo na kakšnem odbitem mestu, pogosto ne razkriva celotnega ozadja. Idealizirane predstave in hrepenenje po podobnih izkušnjah in navidezno popolnem odnosu največkrat pripelje do nerealnih pričakovanj, kar vodi še do večjega razočaranja. Nemogoče zahteve pa so odlična podlaga za neproduktivne konflikte in oddaljevanje.

Nemir in impulzivnost

Iskanje nenehnega vznemirjenja, izkušenj in priložnosti nas odmika od rutine, varnosti in stabilnosti. Ta nemir pa je večkrat kriv tudi za nezadovoljstvo, zaradi česar se lahko impulzivno vedemo, da bi občutili kakršno koli vznemirjenje in čutili, da smo še vedno živi. Taka vedenja hitro lahko postanejo deviantna – od varanja do iskanja raznoraznih potrditev, zaradi česar prej ali slej uničimo zaupanje in naredimo nepopravljivo škodo svojemu odnosu. 

Težave s predanostjo  

Strah pred tem, da bi kaj zamudili, vključuje tudi strah pred tem, da bi zamudili druge priložnosti, zaradi česar se težje zavežemo odnosu. Odločitev za eno stvar običajno izključi druge, zato lahko vse nekako obvisi v zraku z mislijo: Kaj pa, če lahko imamo še kaj boljšega? Nepripravljenost na obveznosti, ki so običajni del zveze, ohranjanje odprtih možnosti in negotova prihodnost pa niso dobra popotnica za ohranjanje razmerja.