Dan mučenikov je praznik z žalostnim ozadjem

Praznik ima krščanske korenine in je spomin na dogodek v času vladavine cesarja Licinija, ki je po sporu s cesarjem Konstantinom I. Velikim zahteval, da se kristjani, ki jih je videl kot sovražnike, morajo spreobrniti ali pa se jih bo odstranilo. Z odlokom je tudi vojakom na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu takoj odrečejo, sicer bodo kaznovani s smrtjo. 40 rimskih vojakov elitne legije  XII Fulminata se leta 320 ni bilo pripravljeno odreči svoji veri, zato so jim 9. marca sodili, ko so jih v najhujši zimi gole vrgli v leden ribnik. Ob ribniku so postavili kopel s toplo vodo kot zadnjo priložnost za tiste, ki bi si premislili. Premislil si je zgolj eden, ki pa je nato umrl zaradi temperaturnega šoka oz. kapi. Vojakom se je pridružil še eden od stražarjev, zato je število mučencev ostalo 40. Naslednji dan je sodnik pokojnim vojakom ukazal polomiti ude in jih sežgati na grmadi, pepel pa raztrositi. S tem se vojakom ni izpolnila posmrtna želja, da bi bili skupaj pokopani v vasi v Mali Aziji (današnji Kyrklar).

Kljub temu da ima praznik vseh moških korenine v krščanskem izročilu, praznik danes praznujemo vsi in čeravno ni tako odmeven kot dan žena, imata oba praznika spolov nekaj podobnosti. Oba sta nastala kot priklon spolu za akt, ki daje navdih, tudi moški pa naj bi bili na ta dan deležni majhne pozornosti nasprotnega spola. Tradicionalno se na dan mučenikov moškim delijo suhe slive nataknjene na suhe veje s trnjem in klobasa. Ta hrana je opomnik, da mučeništvo še traja. Hkrati pa nas dan mučenikov opominja na moč verovanja – v lastna prepričanja, vrednote, moralo ipd.