Moskisvet.com
Čustva pogosto aktivno nadziramo ali zadržujemo.

Odnosi

3 znaki, da jemljete stvari preveč osebno

A.K.
18. 09. 2021 05.00
0

Vam je že kdaj kdo dejal, da jemljete stvari preveč osebno, ste preobčutljivi, preveč premlevate in razmišljate negativno? Ste morda celo dobili komentar, da se imate premalo radi? V tem primeru se skoraj zagotovo soočate z občutki krivde, nevrednosti in nepomembnosti. Vse našteto lahko močno vpliva na kakovost življenja in odnosov, ki jih ustvarjamo. Tokrat postavljamo v ospredje pretirano iskanje krivde v sebi, težave s samopodobo in večno iskanje zunanje potrditve.

Doživljanje neprijetnih čustev je del življenja in vsak med nami ima lahko obdobja, ko se sooča z negotovostjo, premleva pretekle dogodke in razmišlja z vidika žrtve. »Kaj pa, če govorijo o meni?« »Me bodo sprejeli takšnega, kot sem? »Je negativen komentar letel name?« »Sem dovolj dober?« Povsem normalno je, da se občasno srečujemo tudi s tovrstnimi dvomi, ni pa več normalno, če imamo nenehne pomisleke o sebi, če nas prizadene vsak komentar in če mislimo, da se vse vrti okoli nas. Se prepoznate? V nadaljevanju preverite, kateri znaki kažejo, da stvari v življenju jemljete preveč osebno, in kako to preseči. 

Se pogosto počutite krive za stvari, na katere nimate vpliva ali pa sploh niso vaša odgovornost? Razlog za to je lahko pomanjkanje čustvenih razmejitev v odnosu z drugimi.
Se pogosto počutite krive za stvari, na katere nimate vpliva ali pa sploh niso vaša odgovornost? Razlog za to je lahko pomanjkanje čustvenih razmejitev v odnosu z drugimi. FOTO: Dreamstime

1. Pogosto vas preplavijo negativna čustva

Vsakdo od nas občasno doživlja pomisleke, dvome, negotovost in široko paleto negativnih čustev, kar je nekaj povsem normalnega. Stvari pa niso več sorazmerne, če nenehno doživljamo negativna čustva kot odziv na ljudi okoli nas. To so najpogosteje negotovost, krivda, pesimizem in občutljivost. Negotovost: če opazite, da se drugi dobro počutijo, se vi začnete počutiti neprijetno, negotovo, izključeno. Krivda: se pogosto počutite krive za stvari, na katere nimate vpliva ali pa sploh niso vaša odgovornost? Razlog za to je lahko pomanjkanje čustvenih razmejitev v odnosu z drugimi. Pesimizem: ne glede na situacijo, v kateri ste, vedno gledate skozi prizmo negativnosti. Morda razmišljate negativno o sebi ali pa tuhtate, kaj vse bo šlo narobe. V vsaki situaciji najdete več slabega kot dobrega. Občutljivost: pogosto se vam zgodi, da iz besed drugih razberete povsem napačno sporočilo namesto tistega, ki je bilo v resnici mišljeno.

Psihologija črednega nagona: zakaj tako radi sledimo množici?
Preberi še
Psihologija črednega nagona: zakaj tako radi sledimo množici?

2. Vedno se skušate dokazovati

Eden od ključnih znakov je tudi prekomerno dokazovanje drugim, iskanje njihovega odobravanja in potrditve. To je zelo toksična lastnost, ki lahko ljudi okoli vas odriva stran, saj ljudje čutijo vašo negotovost in pomanjkanje samozavesti. Če gremo še malce globlje, najdemo še več podelementov. Ne zmorete konstruktivne kritike: Ni vsaka kritika osebni napad; če je podana konstruktivno in pristno, nas uči napredka, izboljšav in rasti. Če pa se zaradi konstruktivne kritike vedno počutite užaljene, razburjene, nevredne in jezne, to pomeni, da jo jemljete na nezdrav način. Potrebujete nenehno odobravanje: kadar koli nekaj storite, vedno razmišljate o potrditvi ali pohvali, ki si jo po vašem mnenju zaslužite. Socialni perfekcionizem:  neskončno vas je strah delati napake v javnosti in obupno si želite, da bi drugi o vas mislili samo dobro. Ko gre kaj narobe, lahko doživite negativno reakcijo, ker se bojite, da bo to škodovalo vašemu ugledu.

Popolnoma nemogoče je jemati stvari neosebno, če se prekomerno osredotočate samo nase.
Popolnoma nemogoče je jemati stvari neosebno, če se prekomerno osredotočate samo nase. FOTO: Shutterstock

3. Mislite, da se vse vrti okoli vas

Resnica je, da je popolnoma nemogoče jemati stvari neosebno, če se prekomerno osredotočate samo nase. Vsako stvar, že najmanjši namig, pogled, komentar ali dejanje drugih, povežete s seboj. A dejstvo je, da se ljudje veliko manj ukvarjajo z vami, kot se vam morda dozdeva. Pogosto se počutite napadene: vsak med nami je edinstven v svojih željah, potrebah in okusih. A če iz nekega razloga dobite negativen odziv (komentar, kritiko, zavrnitev), se vam takoj zazdi, da gre za osebni napad. Enako velja za mnenja in prepričanja. V glavi ustvarjate zgodbe: nekdo vam zadnji trenutek prekriža načrte in odpove srečanje, in namesto da bi sprejeli razlog za odpoved, začnete razmišljati o vseh možnih scenarijih. »Morda je jezen name? Morda mu nisem dobra družba? Kaj pa, če je dobil zanimivejšo družbo? Sem dolgočasen?« Na koncu lahko ustvarite malo morje katastrofalnih prepričanj in neutemeljenih zaključkov. 

Ponotranjite dejstvo, da so mnenja drugih samo mnenja. To pomeni, da so odraz njih samih in ne absolutna resnica.
Ponotranjite dejstvo, da so mnenja drugih samo mnenja. To pomeni, da so odraz njih samih in ne absolutna resnica. FOTO: iStock

Kako se izviti iz oklepa negativnega razmišljanja in dvomov o sebi?

Ponotranjite dejstvo, da so mnenja drugih samo mnenja. To pomeni, da so odraz njih samih in ne absolutna resnica. Če nenehno iščete potrditev ljudi okoli sebe, je lahko to posledica slabe samopodobe, pomanjkanja razmejitev ali slabih izkušenj iz preteklosti. Nemogoče je ugajati vsem in nenazadnje – zakaj bi sploh jim? Dejstva, ki so vam lahko v pomoč: Nikoli ne boste vsem ljudem všeč, saj tudi vsi niso všeč vam. Nemogoče je nadzorovati, kaj si ljudje mislijo o vas, ne glede na to, kako močno se trudite okoli njih. Ni vam treba slediti množici, da bi bili všečni – bodite avtentični in sledite sebi. Sprejeti sebe pomeni odpreti se bolj pozitivnim odnosom z ljudmi, ki ste jim všeč prav takšni, kakršni ste. Ko se boste naslednjič ujeli v negativno premlevanje, ne pozabite, da je svet več kot samo vi in da ste vi več kot le ljudje okoli vas. Če se že dlje časa soočate s tovrstnimi težavami in se vam zdi, da močno vplivajo na vaše odnose, pa je koristno poiskati pomoč strokovnjaka.

Psihopati in sociopati: dva tipa antisocialne osebnostne motnje
Preberi še
Psihopati in sociopati: dva tipa antisocialne osebnostne motnje
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 648