Orgazem zmanjšuje stres, saj se začne ob vrhuncu sproščati hormon oksitocin, zaradi katerega se počutimo bolje. Daje nam občutek samozavesti in zaupanja vase ter nas spravi v boljšo voljo. Kot so pokazale raziskave, povišana raven oksitocina tudi blaži krče, glavobol in nekatere druge bolečine.
Orgazem ne prinaša samo užitkov, ampak človeka tudi pomladi. Do tega spoznanja so prišli na psihološkem oddelku Kraljeve bolnišnice v Edinburgu, kjer so na podlagi 3.500 mnenj prišli do spoznanja, da so tisti, ki pogosteje doživljajo vrhunec, videti mlajši, saj orgazem na telo vpliva podobno pozitivno kot redna vadba.
Poleg omenjenega orgazem tudi pomaga odpravljati nespečnost, saj se začnejo po vrhuncu v telesu izločati hormoni, kot sta vazoperesin in že omenjeni oksitocin, ki sta med drugim zadolžena za proizvodnjo melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem in nam pomaga zaspati. Poleg tega nam orgazmi omogočajo večjo storilnost, ki je mogoče zaznati še 24 ur po vrhuncu. Po njih pa se lahko pojavi depresija, saj se, kot rečeno, med orgazmom sprošča veliko hormonov, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje. Zaradi naglega padca hormonskih ravni se nas lahko polotita malodušje in depresija, a s tem ni nič narobe, saj to pomeni le, da so hormoni močnejši od zavesti.
Ste že slišali za coregazem, orgazem med vadbo? Prvi tovrstni primer so zabeležili leta 1953, o njem pa je v svoji knjigi Sexual Behavior in the Human Female pisal seksolog Alfred Kinsey. Glede na raziskave se to dogaja 40 odstotkom žensk. Najpogosteje so s tovrstnim orgazmom povezane vaje za trebušne mišice, plezanje po drogu in vrvi, dvigovanje uteži in kolesarjenje. Zakaj se to zgodi, še ni povsem jasno, znanstveniki pa predvidevajo, da simulacijo ustvari tresenje utrujenih mišic jedra in medeničnega dna. Ta orgazem se od spolnega orgazma razlikuje po tem, da je intenzivnejši, toda krajši.
Sperma ima antidepresivne učinke, kar je pokazala študija, v kateri se je izkazalo, da so ženske, ki imajo redne spolne odnose brez zaščite, manj depresivne. To bi lahko bila posledica tega, da je sperma iz snovi, ki izboljšujejo razpoloženje (estrogen, kortizol, melatonin, serotonin, oksitocin, tirotropin in prolaktin). Poleg tega reden seks, ki pripelje do vrhunca, zagotavlja daljše življenje, saj obstaja povezava med orgazmom in stopnjo smrtnosti. Tisti, ki doživijo orgazem dvakrat tedensko, v povprečju živijo tudi po osem let dlje kot tisti, ki vrhunca ne doživijo tako pogosto.
Ste vedeli, da lahko tudi ženske med orgazmom doživijo izliv oz. t. i. ženski izliv ("skvirtanje")? Gre za tekočino iz sečevoda, ki pa ni urin in je posledica močnega orgazma, ko ženska izgubi nadzor nad telesom. Tako kot moški spolni ud so lahko tudi klitoris in sramne ustnice v erektilnem stanju. Ko je ženska vzburjena, se v njih poveča količina krvi in nabreknejo.
Rekordno število orgazmov pri ženski v eni uri znaša 134, pri moških pa 16. Moški in ženske orgazem le redko doživljamo istočasno, kar okoli 70 odstotkov žensk pa ga ne more doživeti zgolj s penetracijo. Povprečna hitrost ejakulacije znaša 45 km/h, a ko sperma pride v vagino, se njena hitrost občutno zmanjša, saj za cca. 15 centimetrov potrebuje pribl. pet minut, do jajčec pa lahko potuje tudi 72 ur. Orgazmi so najintenzivnejši in najverjetnejši po 36. letu starosti, čeravno je libido na višku pred tem.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV