So vas že načeli depresivni meseci?

Sezonska melanholija in brezvoljnost

Manj sončnega vremena, daljša obdobja turobne megle in dežja, lahko kaj hitro vplivajo na naše razpoloženje, ki se iz poletne sproščenosti prevesi v melanholično brezvoljnost, ob kateri se zdi, da bi najraje prespali zimo. A veliko si pri tem lahko pomagamo že sami z vzpostavitvijo dnevnega ritma, ki vključuje:

- jutranjo rutino: vstajanje ob isti uri - če ne gre drugače, si pomagajte z alarmom, pripravo zajtrka, branje časopisa ali pregled elektronske pošte,

- gibanje: več kot odlično je, če lahko jutro začnete z gibanjem; to je lahko kratek jutranji tek, ali pa telovadba doma,

- zadostna izpostavljenost svetlobi: v hladnejših mesecih, ko je sončnih dni manj, si lahko pomagate z ustreznimi lučmi, pa tudi s svetlobno terapijo, pri kateri gre za kontrolirano izpostavljenost svetlobi, ki ima specifično valovno dolžino (fototerapija),

- ohranjajte druženje s prijatelji in aktivnosti.

Kaj je razlog za pojav sezonske motnje razpoloženja?

Zaradi premika ure je manj dnevne svetlobe, čemur se pridruži tudi manj sončnih dni. Sonce znatno vpliva na sproščanje hormona serotonina, ki vpliva na naše razpoloženje. Seveda pa sezonska motnja razpoloženje mine takoj, ko se začnejo dnevi daljšati in je več sonca. Običajno se začne vsako leto ob istem času sredi jeseni in konča ob koncu zime ali v začetku pomladi.

Kakšni so simptomi in znaki sezonske motnje razpoloženja?

Posamezniki, ki tožijo za tovrstno motnjo kažejo znake brezvoljnosti skoraj vsak dan, izgubijo zanimanje za aktivnosti in hobije, imajo manj energije, soočajo se z motnjami spanja in prehranjevanja, imajo težave s koncentracijo in spominom, počutijo se brezvoljne in nevredne, razmišljajo negativno.

Razlike med zimsko in poletno motnjo razpoloženja

Raziskave so pokazale, da obstajajo določene značilnosti, ki opredeljujejo zimsko in poletno motnjo razpoloženja. Pri zimski naj bi se kazala povečana potreba po spanju, ki lahko traja tudi več kot 10 ur, vidno povečana telesna teža, kar je posledica večjega apetita, zlasti pa potrebe po ogljikovih hidratih. Pojavlja se tudi utrujenost in nižja stopnja energije. Za razliko od zimske pa so pri poletni motnji razpoloženja odkrili več težav s spanjem v obliki nespečnosti, slabega apetita in posledične izgube telesne teže, tesnobe in nemira.

Natančen vzrok za nastanek sezonske motnje razpoloženja še vedno ostaja neznanka, kljub temu pa številne raziskave izpostavljajo tri poglavitne vzroke:

- cirkadiani ritem: manj sončne svetlobe lahko zmoti cirkadiani ritem (biološko uro telesa),

- hormon serotonin: padec serotonina (nevrotransmiter), ki pomembno vpliva na razpoloženje,

- hormon melatonin: spremembe v ravneh melatonina, ki pomembno vpliva na vzorce spanja in razpoloženje.

Opažajo, da je sezonska motnje razpoloženja pogostejša pri ženskem spolu in pri mlajših odraslih. Pojavlja se tudi pri posameznikih, ki prihajajo iz družin, kjer trpijo za sezonsko motnjo razpoloženja, prav tako tudi tam, kjer je v družinski anamnezi prisotna diagnoza depresije ali bipolarne motnje. Z ozirom na oddaljenost od ekvatorja pa je pogostejša tam, kjer živijo skrajno severno ali skrajno južno od ekvatorja (denimo skandinavske države).

Sezonska motnja razpoloženja lahko vpliva na številne ravni življenja, kot je družbeno udejstvovanje, težave v šoli in službi, manjše zadovoljstvo v intimnih odnosih. Če se pojavljajo težje motnje čustvovanja, pa je priporočen posvet pri osebnem zdravniku.