Izpoved nimfomanke: "Vseeno mi je bilo, s kom sem skočila med rjuhe!"

Seks, seks, vedno samo seks

Anna je kar tri desetletja ves čas razmišljala samo o spolnosti. Morda se to komu zdi naravnost sanjsko, a zanjo so take 'poredne' misli sčasoma postale prava nočna mora. Seks namreč po nekaj skokih med rjuhe ni bil nič več intimnega in lepega, temveč zgolj beg od resničnega življenja ter težav v njem. Ves čas je iskala nove afere. »Pravzaprav mi je bilo povsem vseeno, s kom sem skočila med rjuhe. Samo, da sem potešila potrebo po seksu,« se je izpovedala obupana nimfomanka.

Otroci so bili v napoto

Anna je po nekaj sto skokih čez plot prenehala šteti, kolikokrat je prevarala svojega soproga, s katerim se je, kot je dejala, poročila iz resnične ljubezni. Če ji ni uspelo najti izgovora, zakaj mora zvečer zdoma, se je sredi noči enostavno izmuznila iz zakonske postelje in odšla po novo dozo seksa. Tudi svoje tri hčerke je vedno bolj zanemarjala. »Otroci so postajali vse večje breme. Ves čas sem iskala možnosti in načine, kako bi jih odpravila in jih poslala nekam v varstvo, da bi imela čas za svoje spolne afere.«

Zasvojenost s seksom je resna bolezen

»Bila sem resnično bolna,« se spominja Anna. Prav zavedanje tega je bil tudi razlog, zakaj se je odločila javno povedati svojo zgodbo. »Zasvojenost s spolnostjo ne sme biti razlog za neumne šale in grde opazke. Če moški pove, da je pretekli teden spal s petimi različnimi damami, ga bodo vsi trepljali po rami, češ da je pravi mačo. V kolikor pa bi jaz priznala, da spim s skorajda vsakim, ki pride mimo, pa bi me skoraj zagotovo zmerjali s kur**, čeprav ne poznajo moje zgodbe in ne vedo, da si ne morem pomagati,« je potožila 55-letna Nemka.

Anni je uspelo celih 15 let slepiti soproga z raznimi izgovori, zakaj mora zvečer zdoma in zakaj ji ni do seksa z njim. Nato je imel njenih izgovorov dovolj in je naposled zahteval ločitev. In ravno to je bil trenutek, ko se je Nemka zavedla, da je bolna in da potrebuje pomoč. Pridružila se je skupini anonimnih spolnih in ljubezenskih odvisnikov, kjer je ugotovila, da ni edina, ki ima težave z brzdanjem svoje spolne sle. Začela je obiskovati terapije in srečanja, na katerih ji je uspelo omejiti njeno potrebo po spolnosti. Danes se tako poskuša v velikem loku izogibati že samo razmišljanju o seksu. Ko zagleda moškega, se drži pravila 'treh sekund'. »Če opazim, da moškega, ki bi mi bil lahko všeč, gledam dlje kot 3 sekunde, se takoj obrnem stran,« pojasni svojo metodo spopadanja z željo po seksu.

Nekatere zagrete feministke in seksologi sicer dvomijo, da nimfomanke v resnici sploh obstajajo in da gre samo za fantazije, a dr. Veronika Podgoršek, ki v svoji knjigi Nezvestoba piše tudi o spolni zasvojenosti, pravi, da je vedenje odvisnikov od spolnosti patološki vzorec in ne gre za nezvestobo v pravem pomenu besede. “Odvisnost je oblika razmerja – patološkega razmerja, v katerem seksualne obsesije nadomestijo ljudi. Odvisniki od spolnosti imajo podobne karakteristike kot drugi odvisniki, denimo od alkohola, mamil, hrane ali kockanja. Ti ljudje nimajo nadzora nad svojim početjem in z njim nadaljujejo kljub groznim posledicam v njihovem družbenem, profesionalnem in osebnem življenju in so povsem obsedeni z mislijo na seks.”

Zakaj pride do odvisnosti od spolnosti?

Odvisnikom je skupno to, da so jih v mladosti močno zaznamovali občutki osamljenosti in zapuščenosti. Ker niso imeli v nobenem odraslem človeku trdne opore, so v procesu odraščanja začeli iskati karkoli, kar bi jim izboljšalo razpoloženje. Za nekatere je to alkohol, za druge so to mamila, lahko tudi hrana in seveda spolnost. Če se hočejo zdraviti, morajo predvsem začeti spreminjati vrednostni sistem, v katerem sebe vidijo kot ničvredne, mislijo, da jih nihče ne mara. In še celo vrsto fiksnih idej, ki so ponavadi povsem napačne in izkrivljene. Najpomembnejša med njimi je seveda ta, da verjamejo, da je njihova najbolj temeljna potreba seks. Odvisniki imajo razmerje s seksom in ne z ljudmi. Te odvisnosti se po besedah dr. Podgorškove ne da ozdraviti, jo pa lahko zdravimo. To pomeni, da ima odvisnik lahko po terapiji popolnoma normalno življenje, vendar pa mora nenehno paziti, da ponovno ne zaide. Težava je v tem, da navadno ne gre samo za odvisnost od spolnosti, ampak je kombinirana še z neko drugo odvisnostjo, denimo od alkohola, pornografije. Te odvisnosti se med sabo 'spodbujajo' in jih je zato toliko težje zdraviti.