Urban Klančnik je svojo pisateljsko kariero začel s fantazijskim romanom Kalius, se nato podal v resnejše vode z romanom Geneza, kasneje pa je izdal še družbenokritični humoristični roman Droplja Krt. 20. aprila 2012 je izšel še njegov četrti roman Ali mrtvi sanjajo?, v katerem se loteva tematike druge svetovne vojne. Ekskluzivno za portal Moški svet je napisal serijo erotičnih zgodb, katerih glavni akter je najstnik Virgil Soklič. Izjemne karikature Virgila in njegovih dogodivščin je narisala mlada umetnica Nataša Jurca.
Prav, sedaj se mi razlog ne zdi tako dober kot takrat.
V glavnem, očeta sem prvič videl, kako je razočaran nad menoj. Jeza ga je minila po nekaj dneh, ampak razočaranje je ostalo. Ni mogel verjeti, da sem res tako neumen. Vedel sem, da mi preprosto ne more več zaupati. In če se mi sprva vse skupaj ni zdelo tako hudo, lahko sedaj vidim, v polni veličini, kaj sem storil.
Sklenil sem, da se odkupim. Dan, ko sem ukradel avto, je bil namreč prvi dan poletnih počitnic. Dva meseca sonca, uživanja, deklet na zabavah in vročih ritk na plažah. No, za vse razen zame.
»Celo poletje boš doma,« je zaripel v obraz rjovel oče.
»Ampak,« sem jecljal, »če grem na morje, bosta imela mir pred menoj.«
Na obrazu se mu je nenadoma pokazal zloben nasmešek in vedel sem, da sem v velikih težavah. Naj pripomnim, da je bilo to še v dneh, ko se še nisem dobro zavedal, kaj točno sem storil.
»Brez skrbi, sine. Ne boš veliko doma.«
Obupan sem pogledal mamo, ki pa je, še dvakrat bolj besna od očeta, z ledeno hladnimi očmi strmela vame. Za tem ledenim pogledom sem slutil zmagoslavje, ki bo zame očitno pomenilo katastrofo.
Imel sem prav. Oče je poznal prijatelja, ki je delal v bližnji tiskarni in tam so zmeraj potrebovali študente ali dijake. Še posebej čez poletje, ko je predvsem primanjkovali prvih. Ampak v tem času sem se zavedel enormnosti mojega zločina in prisegel sam pri sebi, da bom garal celo poletje. Da se bom izkazal, kolikor se bom lahko in si znova prislužil zaupanje staršev.
Najprej sem izvedel urno postavko – dva evra na uro. Poleg tega sem moral delati tudi sobote. Prosto sem imel le eno na mesec.
V glavi sem si nekako predstavljal, da bom bral rokopise, delal z grafičnimi programi ali recimo mešal barve za naslovnice. No, izkazalo se je, da nimam pojma o tiskarstvu, kar me je avtomatično uvrstilo za linijo. Se pravi tja, kjer pristanejo vsi novinci.
Prvi dan sem mislil, da bom umrl. Delo je v osnovi preprosto, vsaj iz stališča inteligence. Iz šivalnega stroja prihajajo sešiti knjižni bloki, to je v bistvu knjiga brez platnic, jaz pa sem jih moral zlagati na paleto. Sliši se preprosto, kajne, a povem vam, da smo morali stroj večkrat ustaviti, ker jih nisem mogel zlagati dovolj hitro. Delati sem začel ob sedmih zjutraj, približno dvanajst minut čez sedmo (še zmeraj zjutraj) pa me je začel boleti hrbet. Po štirih urah sem upal, da bo tisti prekleti šivalni stroj razneslo, z menoj vred. Po štirih urah smo imeli pol ure pavze za malico/kosilo, nato pa se je mora nadaljevala.
Edina svetla točka, no vsaj zame, je bila ta, da so bili na stenah koledarji z golimi ženskami. Koledarji z golimi lepotičkami so obvezna oprema vsake tiskarske delavnice in sedaj vem, zakaj. Če jih ne bi bilo, bi si prerezal žile. Kako so to mučenje prenesle vse tiste ženske (na stenah namreč ni bilo seksi lepotcev zanje), ki so se popolnoma zgarale v tej tiskarni, se mi tudi sanja ne. Očitno drži, da ženske prenesejo precej več bolečine kot moški. Vsekakor pa več od mene.
Vendar sem se po enem tednu navadil. Ne da me je nehal boleti hrbet, temveč sem se na to navadil. Po tistem prvem dnevu, ki je bil res prava nočna mora, je bilo še hujše jutro moje prve delovne sobote. V tistem kratkem trenutku, ko me je zbudil alarm na moji uri, sem mrzlično premišljeval, kako bi se lahko izmazal, da mi ne bi bilo treba v službo, a ni bilo rešitve.
Ura je bila šest. Skočil sem pod tuš in bil sem preprosto preveč depresiven, da bi lahko na hitro masturbiral.
Res ne vem, kako lahko ljudje zdržijo takšen pritisk. Ko sovražiš svojo službo, a si preprosto ne moreš pomagati. In mnogi so v to prisiljeni leta, desetletja, ki se verjetno zdijo kot stoletja. Eden od delavcev mi je dejal, da poskuša uživati v malih trenutkih. Ko gredo s sodelavci na pivo ali ko se zajebavajo drug z drugim. Predvsem pa, ko pride domov in ga njegova žena pričaka že v postelji. Zdela se mi je kar modra misel.
Priznam, da ne znam oceniti, koliko je kdo star, a gospodična Aleandra je bila že gotovo blizu štirideset. Vendar so izgledale njene prsi čvrste, njena koža napeta in hkrati voljna kot … Okej Virgil, umiri se, saj veš, kaj si si obljubil. Brez neumnosti. Vem, da bi se lahko veliko naučil od nje.
Nedelja je minila, kot bi mignil in od ponedeljka do petka sem z ostalimi reveži in revicami garal za tistimi prekletimi stroji. Ampak v soboto sem znova prevajal, tik ob gospodični Aleandri, s katero sva si postala čisto prijateljska. Že naslednjo nedeljo sem komaj čakal, da bo spet sobota.
»Virgil, mi prosim lahko prideš nekaj pomagat!«
Kar pognal sem se s stola in odšel do njene mize. Sklonil sem se ob računalnik, tik ob njenem ramenu in za trenutek mi je pogled padel od zgoraj na njene polne prsi, ki so se skrivale pod črno obleko. Pod obleko sem videl le nekaj milimetrov vijoličastega modrca. Od njenega vratu je vel vonj, ki ga takrat sicer nisem poznal, sedaj pa vem, da je bil nežen vonj po jasminu.
S ctrl-alt-delete sem dobil 'task managerja' in uspel zapreti program, ki se ji je obesil. In spet me je prevzel trenutek popolne norosti.
»Aleandra,« sem bleknil in zdelo se mi je, da to sploh ni moj glas. »Vi ste najlepša ženska, kar sem jih videl v svojem življenju.«
Kar sapo ji je vzelo. Mislim, da do tega trenutka o meni ni premišljevala kot o seksualnem bitju. Zanjo sem bil le otrok. Zazrla se je v moje oči in hotela nekaj reči, a se je ustavila. Če bi se ustrašil, se umaknil, bi razbil tisti magičen trenutek, ko se je bila, čeprav precej starejša od mene, pripravljena predati.
Mislim, da je v mojih očeh zagledala moškega, v katerega se bom razvil v prihodnosti. Morda se je v tistem trenutku zavedla, da je za svojo kariero žrtvovala tisto seksualno čutnost, ki si jo želi vsaka ženska. Morda pa sem samo izrekel besede, ki jih je želela slišati od nekoga, pač od kogar koli. Po podjetju so krožile govorice, da se z možem ločujeta, saj naj bi jo varal. Če sem iskren, me vse to ni zanimalo. V svoji mladostniški pohoti sem do nje, morda tudi zato, ker je bila moj izhod iz tiste mučilnice, ki se imenuje proizvodnja, čutil iskreno ljubezen.
S konicami prstov sem jo prijel za brado in nekoliko privzdignil njen obraz in se počasi sklonil do njenih ustnic, ki so me vabile. Ni se premaknila, ko sem jo poljubil in ko sem odprl oči, sem videl, da strmi vame. Bil je trenutek, ki bi se lahko zlomil.
Z ustnicami sem ostal tik ob njej in sekundo, morda dve je še strmela vame, nato pa nenadoma z obema rokama pograbila moje lase in me potegnila na svoje ustnice. Mislim, da sva se poljubljala vsaj kakšno minuto in presenečen sem ugotovil, da je njen obraz moker od solz.
Pokleknil sem na kolena, tako da se je morala sedaj ona nekoliko skloniti s svojega stola. Jaz sem se z rokama uspel nekako prebiti pod njeno krilo in prijeti za njene nogavice ter jih rahlo, da jih ne bi strgal, potegnil proti njenim gležnjem. Nagnila je glavo nazaj in z zaprtimi očmi sama slekla še hlačke. Zavihal sem njeno krilo navzgor do njenega pasu in nagonsko je privzdignila ritko, jaz pa sem svoje ustnice zakopal v njeno mednožje. Preiskoval sem njene ustnice, potoval po klitorisu, se spustil nižje in z jezikom vstopil vanjo. Zastokala je in me prijela za glavo ter me potegnila za centimeter ali dva višje. Z ustnicami sem objel klitoris ter ga rahlo sesal, z dvema prstoma desne roke pa sem zdrsel vanjo. S sredincem sem, kot bi jo klical, drsel s prstom po notranji steni vagine, pri tem pa sem sesal klitoris, kot da bi bilo od tega odvisno moje življenje. Telo ji je trzalo od čistega užitka in ko sem z ustnicami spustil njen klitoris ter zdrsel z jezikom preko njega, vsega le dvakrat ali trikrat, je izbruhnila v eksplozivnem orgazmu. Med krči je padla s stola, a se je zdelo, da tega sploh ni opazila. Ležala je na tleh, jaz pa sem bil z dvema prstoma še zmeraj v njej in s popolnoma mokrim obrazom čakal, da njen orgazem popusti.
»Oh moj bog,« je šepnila. Na njenem obrazu ni bilo več solz, tam se je svetlikal nasmešek ter potne kapljice.
»Pridi k meni!« je nežno ukazala in pokleknil sem nadnjo ter jo, v napol sedečem položaju, ponovno poljubil. Njene ustnice so potovale okoli mojih, da je lahko okušala lastne sokove na mojem obrazu.
Še medtem je odprla gumbe na mojih hlačah ter jih potegnila pod pas. Z roko je prijela za moj penis in nekajkrat potegnila kožico navzdol. Z levico me je potisnila nazaj, da sem se ulegel na hrbet, nogi pa sem imel okrog njenih bokih.
Začutil sem njene ustnice na glavici, njen jezik pa je trdno pritisnil naravnost pod njo. Že po nekaj sekundah sem vedel, da ne bom zdržal dolgo. Dvignil sem se in skoraj pregrobo dvignil njeno glavo. Kar malce presenečeno je strmela v moje oči.
»Ne bom dolgo,« sem zamomljal, »ampak rad bi te čutil od znotraj.«
Dvignil sem se na noge, ona pa je počasi vstala za menoj. S hlačami okoli gležnjev sem odstopicljal do svoje jakne in iz denarnice vzel kondom. Še ko sem ga natikal, sem se bal, da bom šel čez točko brez vrnitve. Ko sem se obrnil, je sedela na mizi, s krilom še zmeraj zavihanim čez pas. Za trenutek sem strmel vanjo. Bila je tako lepa, da mi je za trenutek vzelo sapo.
Stopil sem do nje in vrgla je roki čez moja ramena ter me stisnila čisto k sebi. Čutil sem njene prsi, ki so se naslanjale na moje. Prijela je za moj penis in ga usmerila vase. Čisto počasi sem zdrsel vanjo in čutil toploto njene notranjosti.
»Hočem te gledati v oči, ko ti bo prišlo,« je šepnila tiho in res sva bila zatopljena v oči drug drugega. Počasi sem se premaknil nazaj, tako daleč, da sem bil v njej le še s konico glavice. Užival sem v vsakem milimetru, ko sem ponovno pritisnil vanjo. Povečal sem tempo in še štirikrat zdrsel vanjo in nato naslonil glavo na njen vrat, a me je potegnila nazaj. Strmel sem naravnost v njene oči, ko sem prihajal vanjo in v njih sem za trenutek prebral smisel življenja. Ne bi ga mogel ponoviti, sedaj ga pravzaprav niti ne razumem, navkljub mojemu stanju. A v tistih sedmih, osmih brizgih, ko sem se v popolni ekstazi orgazma izgubil v njenih očeh, sem ga razumel.
Tisti, ki ste do sedaj brali moje zgodbe, si gotovo mislite, sedaj se bo zbudil, ali pa bo rekel, da si je vse skupaj samo izmislil. Veste kaj, naj vsak verjame, kar želi.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV